Vroča tema: Zakaj je železniška postaja Jesenice dražja od predora Karavanke (Jernej Vrtovec in Gregor Ficko)

 

V dneh, ko se Slovenci in Slovenke sprašujemo, zakaj preplačujemo nekatere železniške postaje, smo prevrtali tudi drugo cev karavanškega predora. Kaj bo to prineslo ljudem? Kdaj bomo po slovenskih cestah prišli na cilj hitreje? Kdaj bodo gneče manjše, kot smo jih navajeni v zadnjih letih? Kdaj bo udobneje potovati z javnim potniškim prometom?

Prenova železniške postaje na Jesenicah se vse bolj draži. Tik pred parlamentarnimi volitvami aprila 2022 je bila ocenjena vrednost investicije 81 milijonov evrov. Vendar »jeseniška zgodba« ni edina. Tudi manjše postaje, kot sta denimo Grosuplje ali Domžale, dosegajo številke do 20 milijonov evrov.

Pri karavanškem predoru gre za enega od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo. Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca leta 2025, nemoteno po obeh ceveh pa šele leta 2029. Predor Karavanke je najdaljši cestni predor v Sloveniji, hkrati pa tudi edini enocevni avtocestni predor v državi. V letu 2019 kot zadnjem predkoronskem letu je predor na dan prevozilo v povprečju 11.952 vozil, od tega 1393 tovornih. V letu 2023 je bilo vozil za 13 odstotkov več, in sicer 13.505, od tega 1697 tovornih. Od odprtja je skozi prvo cev zapeljalo več kot 83 milijonov vozil.

O vsem tem in še marsičem drugem na področju infrastrukture se je voditelj Luka Svetina pogovarjal z nekdanjim infrastrukturnim ministrom in poslancem NSi Jernejem Vrtovcem in Gregorjem Fickom, direktor Zbornice za gradbeništvo in gradbene materiale pri Gospodarski zbornici.

Poglobljeno pa smo o tej temi pisali v tokratnem tedniku Domovina. Predogled je na voljo na tej povezavi.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike