Vroča tema: Zakaj je železniška postaja Jesenice dražja od predora Karavanke (Jernej Vrtovec in Gregor Ficko)

Članek je po svoje smešen, celo tragikomičen. Objokuje se propadle gradbince, zagovarja domače izvajalce, dolge postopke umeščanja v prostor, krivdo za slabo oceno se zvrača na projektante, ki ne vedo koliko stane m3 betona, pa na zakon o javnih naročilih,.. Se pa tudi strinjam z nekaterimi izrečenimi mislimi. Generalno: članek samo ugotavlja stanje in je brez idej kako izboljšati stanje, kako naprej.
Lepo po vrsti: propadli gradbinci so šli in jih ne bo nazaj. Hitler se je vozil z avtomobili Adler, ki jih ni več. vozila Puch ne obstajajo več. in še bi lahko našteval. Njihov prostor pod soncem so zasedli drugi.
Zagovarjati domače izvajalce je dvorezen meč, Domači izvajalci imajo samo podjetje registrirano v Sloveniji in nekaj (običajno vodilnega) kadra domačega. Na koncu fizična dela izvaja Mujo, Haso in drugi njim podobni, ki so pred tremi tedni pasli ovce, sedaj pa so VKV majstori. Z višjimi referenčnimi zahtevami omejujemo dostop do te pogače in se konkurenca manjša. Poglejmo kje je manjša fluktuacija delavcev, in bomo ugotovili, da je pri manjših podjetjih, obrtnikih, kjer so delavci bolj usposobljeni in zanesljivi. In ti ne delajo za Riko, Kolektor,..
Umeščanje v prostor je rak rana naše države. Imamo DPN, OPN in OPPN, kar je unikum v Evropi. In vsak, ki se proglasi za neko civilno iniciativo ima že "pravo glasa". Tu se z vsako poenostavitvijo postopkov doda še nekaj papirjev več.
Projektanti se, namesto s projektiranjem (iskanjem najboljših tehničnih rešitev) ukvarjajo z birokratskimi zahtevami in slalomom med zahtevami mnenje dajalcev ki so si včasih popolnoma nasprotujoče.
Zakon o javnih naročilih bi bil lahko manj rigiden. Vendar resnici na ljubo, zahtevane reference, merila za najbolj ugodno ceno in podobno "navlako" ne določa zakon, temveč tisti ki pripravljajo razpisno dokumentacijo. Za naročnika je idealno, če ima enega izvajalca in zakaj bi zaposleni pri naročniku vložil več napora kot je potrebno. Saj že narava deluje tako, da so najbolj uspešni tisti, ki za svoj obstoj porabijo najmanj energije.

Rešitev: Sprememba predpisov v smeri da se postopki resnično poenostavijo, izloči razne "ljubiteljske strokovnjake" in predvsem postavi prioritete - ali je bolj pomembno naše življenje ali metuljčki, kolikšen je prihranek za gospodarstvo, če se oseba ali tovor iz Maribora do Ljubljane vozi 2,5 ure ali 1 uro,..

Izgleda, da se pri nas lahko krade do nezavesti. Vsi ti "vele državni" projekti so izgovor za polnjenje lastnih žepov. A res ni nikogar, ki bi temu naredil konec, a so res vsi brez obraza. Celotna Emonika v Lj bo stala 350 mil. Ena uboga postaja na Jesenicah ( pa nimam nič proti Jeseničanom) pa čez 100 mil. Lepo vas prosim, pa tudi če se bo delalo kaj na infrastrukturi, a so zlati tiri.

APMMB2
"...da o predoru med Vrhniko in Vipavo niti sanjamo ne."

O tem je že pred 2.vojno razmišljal Črtomir Nagode, ki je bil inženir gradbeništva in doktor geologije. Na Nagodetovem procesu je bil obsojen na smrt in ustreljen.

Sprehajalec, še tale dodatek. Sprva so bili izvozi/uvozi na ljubljanski južni obvoznici narejeni z neustreznim asfaltom, tako da je v mokri cesti pri 40 na uro začelo avto zanašati. Enako je bilo skoraj na vseh ovinkih križišča triangel pri Dolgem mostu. Sčasoma so to popravili, ko je neki Italijan tožil Dars zaradi neustreznega asfalta.
Ko so preurejali križišce na na stari magistralki na Kalcah pri Logatcu, so sprva na ovinku v smeri proti Idriji položili tako neprimeren asfalt, da je v mokrem pri 30 na uro začelo avto zanašati in je bila zaradi tega tudi smrtna žrtev. Kadar sem peljal tam in je deževalo, sem si moral malo pred križiščem dopovedovati, da moram peljati zelo počasi. Ta zadeva je bila tudi na sodišču, ne vem pa, kako se je končalo.

Diskusija zato, da se ubija čas.
Če bi Vrtovec, kot bivši minister vedel, kaj so enotne cene in primerjal številke med 2-tirom železniških pragov ter jasno razmejil, da je socialistično razkazovanje stavbne dediščine zelo pomembno za ohranjanje samoupravne socialistične miselnosti, ki jo skupaj gojita s Škrabcem, bi človek še razumel.
Pravi strokovnjak za promet pa je vsekakor Ficko, ki je zaradi stroke vseskozi zagovarjal izvoze iz avtocest s 40 km hitrosti! Če človek, ki naj bi nekaj vedel o prometu, ne razume, da je sprememba hitrosti zvezan potem bi počasi razumel, da iz 100 km/h ne MOREŠ IN NE SMEŠ v logistiki prometa zmanjšati hitrost na 40 km/h. Če pa zmanjšaš na 80 km/h bistveno povečaš pretočnost.
To poudarjam zato, da bomo vedeli kateri prometni strokovnjaki so naredili zamaške na izvoznih mestih na slovenskih avtocestah.
Še huje, pri nas prometni strokovnjaki zavirajo na ravnem iz 100 km/h na 40 km/h , nato pa gas pa v hrib čez nadvoz.
Izvoz CENTER na južni obvoznici!!! da ne bo pomote, pa še nadvoz je narejen po partizansko, tako da skačemo kot kobilice pri spojih z nasipom!!!!

Slovenija nima strategije razvoja prometne infrastrukture.
Od osamosvojitve naprej razvoj prometne infrastrukture vodijo lobiji,ki se zavzemajo za gradnjo tistih infrstrukturnih objektov,ki jim prinašajo maksimalne dobičke, med tem ko je simeslnost investicije povsem drugotnega pomena.
Tako je pri gradni avtocestnega križa veljajo pravilo izbora čim dražje variante, saj je na ta način bil dobiček lobistov višji. Pri milijardi je 10 % provizije 100 milijonov, ori 5 milijardah pa 50o milijonov. In kaj potem graditi. čim dražje odseke, čim dražje objekte.
Tako smo zgradili zelo drag odsek preko Trojan. Zgradili smo spomenik Črni kal. Lahko pa bi zgradili avtocesto brez tega viadukta. Gradimo predragi drugi tir po trasi, ki jo je zasnoval pokojni Ivan Zidar tako, da je s tuneli in viadukti predrag, pa kaj zato, saj bo ti narod plačal.
Dugi tir je v bistvu industrijski tir za luko Koper in prava figa je , ali pridejo banane v Divačo pet minut kasneje, kar pa nas stane vsaj nekaj sto milijonov. Na to smo opozarjali, ampak so bili lobiji močnejši. Glavnega lobista je z visokim odlikovanjem nagradil Milan Kučan. Zakaj?
S propadom gradbenega barona,ki je pred vsem zaradi svojega interesa uničil formo in na cesto pognal elito slovenskega gradbeništva, je spravil gradbeništvo na kolena.
To je storil zato, ker ni videl prihodnosti, saj se je avtocestni križ zaključeval, novih načrtov za ropanje pa ni bilo na voljo. V talonu je imel sicer 2. tir, ki pa ga neodločne vlade niso začele realizirati.
Sedaj velikih projektov ni. Ni avtocestnih tras, ki bi razbremenjevale preobremenjene odseke, ni večjih železniških del, Recimo pri Litiji, Ljutomeru in še kje. Ni duha na sluha o hitri železnici .da o predoru med Vrhniko in Vipavo niti sanjamo ne.
Zato so pač železniške postaje po načelu, da v sili vrag muhe žre.
Mali Ficko je sicer odločen, ampak lobiju ne more do živega. Če je preglasen, ga namudoma , kot šolarčka postaijo v kot.
Slovenija nujno potrebuje strategijo razvoja prometne infrastrukture, ki jo lahko zasnuje stroka z bogatimi izkušnjami in brez lobijev, ki skrbijo samo za svoj žep in si postavijo na čelo mojškro,ki se zadovolji z drobtinicami, recimo da ji bogati lobisti dajo bosanđerosa, da ji zaštiha vrt in posadi solato. Na tak način postaja Slovenija otok, katerega se kljub izvrstni geografski legi začno izogibati.

Gradimo dodatni karavanški predor, ki bo še bolj zadušil ljubljansko obvoznico...

Vožnja v Lj je postala neprebavljiva.

Tako je ko nam murgle vodijo državo. Bojim se velikega eksodusa mladih iz države, ki bo naredil nepopravljivo škodo. Postajamo toksično okolje za življenje.