"Vrzi jo dol!" Maltretiranje sošolke, lasanje starke, ustrahovanje, pretepi ... Kaj sploh moremo mladoletnim prestopnikom?

Kriminalna dejanja, ki jih zagrešijo mladoletni, se zaradi varstva osebnih podatkov največkrat sploh ne pojavijo v medijih. Vsake toliko pa zaradi izrednih dogodkov informacije vseeno pricurljajo v javnost in šokirajo ter pretresejo.

Nedavno se je javnost zgražala nad izživljanjem 16-letnega dekleta nad starejšo gospo v domu starejših občanov Trebnje. Letos spomladi je prav tako v javnost prišel posnetek izživljanja vrstnic nad sošolko na strehi trgovskega centra v Celju. Posilstva, tudi skupinska, zgrešena s strani mladoletnih, niti niso več novica, prav tako ne hude telesne poškodbe in kraje. Tudi uboji so se že zgodili.  

Ti primeri pa niso brutalni samo zaradi teže dejanj, ampak tudi zato, ker so jih zagrešili mladoletni ter tudi zaradi dejstva, da za svoja dejanja kazensko praviloma ne bodo odgovarjali.

Dejstva in številke

Na Generalni policijski upravi smo preverili, kakšne so dejanske številke kaznivih dejanj s strani mladoletnikov in kakšne sankcije oziroma ukrepi sploh lahko doletijo mladoletne storilce.

Kot so nam povedali in kot kažejo številke iz zgornje tabele, je mogoče ugotoviti, da je v zadnjih letih glede na povprečje desetih let mladoletniška kriminaliteta nekoliko upadla. Najmanj kaznivih dejanj policija beleži v letu 2021, kar je posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa Covid-19. 

A kot je za Televizijo Slovenija dejala klinična psihologinja in direktorica svetovalnega centra Mateja Hudoklin, študije kažejo, »da prihaja do upada v absolutnem smislu pojavljanja nekih nasilnih dejanj, se pa pojavljajo resnejša dejanja.«

Najpogostejša kazniva dejanja med mladoletnimi storilci so nasilništvo, grožnje, tudi kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, tatvine, posedovanje in preprodaja drog. Vsakih nekaj let pa se s strani mladoletnih storilcev zgreši tudi uboj. 

V zadnjih letih policija veliko dela na preventivi z ozaveščanjem o kriminalnih dejanjih in aktivnim širjenjem informacij o možnostih prijave ter spodbujanjem mladoletnih, da spregovorijo o nasilju, izsiljevanju, grožnjah. Število ljudi, ki se odločijo za prijavo, se tako povečuje. 

Kazenska odgovornost in sankcije

Mladoletniki kot storilci kaznivih dejanj so deležni posebne obravnave in varstva. Stopnja njihove odgovornosti za kaznivo dejanje se določi glede na njihovo starost in okoliščine. 

Kot je ob dogodku nasilja mladoletnic nad sošolko spomladi povedal vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije PU Celje Jože Bračko, po trenutno veljavni zakonodaji mladi do 14. leta za svoja dejanja kazensko ne odgovarjajo. Mlajši mladoletniki, od 14. do 16. leta, lahko grejo v popravni dom. Starejši mladoletniki pa lahko gredo že tudi v zapor za mladoletne. Obstaja še posebna kategorija – mlajše polnoletne osebe (med 18 in 21 let), ki je prav tako deležna posebnega varstva.

Kot je razvidno iz poročila Statističnega urada Republike Slovenije, je bil daleč najpogosteje izrečen ukrep nadzor organa socialnega skrbstva. 

Odgovornost staršev

Za dejanja otrok do 14. leta so kazensko odgovorni starši. Pogosto je dejstvo, da so mladoletni storilci kaznivih dejanj istočasno tudi sami žrtve kaznivih dejanj od najbolj ranega otroštva, začenši s starševskim zanemarjanjem in nasiljem.

V praksi gre največkrat za to, da se vključi Center za socialno delo, ki preveri, ali starši ustrezno skrbijo za otroka. Splošna smernica je, da se mladoletnemu storilcu kaznivih dejanj skuša pomagati in poskrbeti za njegov nadaljnji razvoj, šele nato kaznovati. Za otroke, mlajše od 14 let so predvideni socialni, in ne kazenski ukrepi.

Kaj pa žrtev mladoletnega storilca kaznivega dejanja? 

Starost, ko se začne kazenska odgovornost, je pri nas podobna kot v večini evropskih držav. Ponekod je celo višja. Temelji na tem, da je otrok pred to starostjo še toliko nezrel, da se svojih dejanj ne zaveda v polnosti in zanje tudi ne more odgovarjati. 

Kljub temu škoda zaradi storilčeve mladoletnosti za žrtve ni nič manjša. Vedno znova se, še zlasti ob hudih zločinih, ki pridejo v javnost, pojavljajo glasovi, da bi bilo potrebno kazensko odgovornost mladoletnih znižati in zaostriti kazenske ukrepe, ki so že na voljo. V Italiji, kjer je kriminal mladoletnih dejansko ušel izpod nadzora in se pogosto odvija tudi pod mentorstvom mafije, se je to zgodilo nedavno. V naročniškem članku, ki sledi, smo podrobneje pogledali tamkajšnje razmere in poiskali mnenja zagovornikov ter nasprotnikov spremembe zakonodaje.