Vsakoletni Blejski strateški forum: Balkan na Bledu in Bled o Balkanu (ter solidarnosti)

Solidarnost za globalno varnost in solidarnost s prizadetimi v najhujši naravni nesreči v zgodovini Slovenije sta narekovali­ osrednje ter obrobno dogajanje letošnjega Blejskega strateškega foruma (BSF). Organizatorji so si za osemnajsto izvedbo BSF izbrali temo Solidarnost za globalno varnost.

Pri izbiri usmeritve tokratne mednarodne konference so, kakor je nedavno za Delo pojasnil njen generalni sekretar Peter Grk, izhajali iz nepredvidljivega geostrateškega dogajanja, ki »negativno vpliva na kolektivni občutek varnosti«. Forum je glede na udeležbo prvenstveno regionalnih voditeljev doživel predvsem odziv v medijih po Balkanu.

Visoki gostje potrjujejo navezanost na Balkan

Blejskega foruma se je udeležilo približno tri tisoč udeležencev, večinoma iz sveta politike, gospodarstva in civilne družbe. Med vidnejšimi imeni izstopajo prvi mož evropskega sveta Charles Michel, moldavska predsednica Maia Sandu, voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska ter premieri Črne gore, Bolgarije, Severne Makedonije, Kosova in Hrvaške. Prav tako več zunanjih ministrov, in sicer Pétra Szijjárta (Madžarska), Mélanie Joly (Kanada), Park Džina (Južna Koreja) in Ajmana Safadija (Jordanija).

Na forumu so nastopili tudi komisarka za človekove pravice Sveta Evrope Dunja Mijatović, generalna sekretarka Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Helga Schmid ter posebni predstavnik kitajske vlade za evropske zadeve Wu Hungbo. Čeprav bo po navedbah organizatorjev BSF letos gostil udeležence s petih celin, nabor gostov potrjuje tradicionalno osredotočenost foruma na Zahodni Balkan. Opazno odsotni bodo predvsem višji predstavniki ukrajinskih oblasti.

Andrej Plenković ( @AndrejPlenkovic ), Prime Minister of Croatia ( @VladaRH ) at the Bled Strategic Forum 2023. #BSF2023 #bledstrategicforum2023 pic.twitter.com/IKxHAeY5W3

— Bled Strategic Forum (@BledStratForum) August 28, 2023

Panel voditeljev, ki naj bi predstavljal vrh diplomatskega obiska ter obenem sporočal moč takšnega dogodka, je tudi letos minil v znamenju balkanskih voditeljev. Tako so na panelu nastopili: Dritan Abazović, predsednik vlade in koordinator Ministrstva za zunanje zadeve Črne gore; Ana Brnabić, predsednica srbske vlade; Nikolaj Denkov, predsednik vlade Bolgarije; Dimitar Kovačevski, predsednik vlade Severne Makedonije; Borjana Krišto, predsednica Sveta ministrov Bosne in Hercegovine; Albin Kurti, predsednik vlade Kosova; Andrej Plenković, predsednik hrvaške vlade, in Edi Rama, predsednik albanske vlade.

Če so že organizatorji foruma promovirali globalnost in globalno perspektivo, pa so gostje panela gotovo ostali regionalni. Tako so to razumeli nekateri tudi pred nastopom. V napovedi premierja Kurtija smo lahko prebrali, da bo nastopil »na panelu regionalnih voditeljev«. Podobno je v napovedniku napovedala tudi francoska državna sekretarka za Evropo Laurence Boone, saj so v njenem napovedniku obiska zapisali, da bo »govorila o evropskih in varnostnih izzivih, zlasti o širitvi EU na države Zahodnega Balkana in vojni v Ukrajini. Poudarila bo, da Francija podpira možnosti držav Zahodnega Balkana za članstvo in da morajo nemudoma izvesti potrebne reforme.«

Tako je tudi najvišji gost, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, poleg solidarnosti namenil velik del svojega govora širitvi Evropske unije. "Če želimo biti varnejši, mora EU postati močnejša, in zdaj je trenutek, da se pogovarjamo tudi o širitvi. Ne le za EU, to je pomembno tudi za prihodnje države članice. Tu je treba povedati, da evropska perspektiva obstaja za prihodnje članice. Treba se je izogniti dvoumnosti, treba se je jasno spopasti, pošteno spopasti z izzivi. Več kot 20 let je, odkar smo odprli pot za Zahodni Balkan, začeli smo govoriti o tem, šlo je za regijo, ki je izšla iz konflikta, razpada Jugoslavije. Leta 2003 smo v Solunu govorili o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Toda počasnost na tej poti je bila razočaranje tako za regijo kot za Evropsko unijo in tu se strinjam s kanclerjem Scholzem, ki je rekel, da se Evropa mora držati svojih obljub," je še dejal.

Predsednica države Nataša Pirc Musar je sicer ob robu Blejskega strateškega foruma ocenila, da je bila napoved predsednika Evropskega sveta Michela o širitvi EU-ja iskrena in da vanjo tudi sama verjame. Spomnila pa je, da je bilo tudi v današnji razpravi voditeljev držav Zahodnega Balkana slišati očitke, kako je EU premalo storila in kako postavlja ovire. "Od nobenega udeleženca pa nisem slišala, kje so njihove napake. Na njihovem mestu bi sama nedvomno pogledala v zrcalo in se vprašala, ali smo naredili dovolj, da bomo lahko ujeli to časovnico," je dejala Pirc Musarjeva. 

Samo udeležba Balkana na @BledStratForum bo za konkretne premike premalo. Pogrešam evropske centre moči, Nemčijo, Francijo, tudi Poljsko. Ni ZDA.

Prav tako smo pred dvema letoma dokazali, da lahko tudi Slovenci suvereno moderiramo Leaders Panel. Naredimo prakso iz tega #BSF2023 pic.twitter.com/zmUW5ptKkf

— Marko Balažic (@BalazicMarko) August 29, 2023

Brez sprave ni sodelovanja

Kot že prenekateri evropski voditelj do sedaj, je Michel pojasnil voditeljem na Balkanu, da bo treba izpolniti več pogojev za priključitev Evropski uniji.

Prvič, vladavina prava, kjer gre za temeljne vrednote demokracije, solidarnosti v Evropski uniji, in vidimo, da s pravno državo lahko živimo in ustvarjamo. Vse, kar je potrebno na enem skupnem območju ob upoštevanju naših raznovrstnosti. Vsi morajo imeti možnost, da verjamejo, da obstajajo možnosti za tako prihodnost, in to seveda vključuje tudi spoštovanje manjšin.

"Širitev je in bo ostala bistven proces za nas, kajti članstvo v Evropski uniji prinaša priložnosti, koristi, in če si želimo v tem zelo konkurenčnem okolju biti uspešni, pomeni to, da bo treba zagotoviti, da bo tudi pravosodje igralo svojo vlogo in da se bomo lahko borili proti korupciji in organiziranemu kriminalu," je dejal in dodal, da bo treba biti učinkovit tudi gospodarsko, sprejeti evropske politike, saj je to danes pomembnejše kot kdaj koli.

Tretjič so tu bilateralna in regionalna vprašanja, kjer je morda rešitev teh vprašanj nekaj najbolj bolečega, bolj kot reforme, vendar je nujna. "Na tej poti smo bili vsi in nikakršnega sodelovanja ne bo brez sprave med državami in narodi. In nekdanji konflikti morajo izgubiti pomen v novi Uniji. Želimo si več blagostanja, svetlejšo prihodnost, in ko se pridružite EU-ju, to dokazuje vaš uspeh. Idealno bi bilo, če bi se pridružili vsi skupaj, čeprav ste danes na različnih ravneh dosežkov, zagotoviti pa morate, da pretekli konflikti ne bodo nekaj, kar bo bremenilo vašo pot v Evropsko unijo," je dejal. Ena od možnosti je, da dodamo klavzulo zaupanja za države, ki so se pravkar pridružile EU-ju, da ne bodo mogle in smele blokirati držav, ki si tega tudi želijo.

Jonatan Vseviov (@vseviov), Secretary General, Ministry of Foreign Affairs of Estonia (@MFAestonia) at the Bled Strategic Forum 2023#BSF2023 #bledstrategicforum pic.twitter.com/cfVcFcH1Bw

— Bled Strategic Forum (@BledStratForum) August 29, 2023

Solidarnost izgovor za politiko?

Nobena država se s podnebnimi spremembami ne more spopasti sama, podnebna agenda pa bo na vrhu prioritet Slovenije v VS-ju ZN-a, je na Blejskem strateškem forumu dejal premier Robert Golob in se zavzel za širitev EU-ja in mir v Ukrajini. Pri tem je priznal, da nobenega od teh izzivov ne bo lahko premagati, potrebno bo trdo delo. "Porabili bomo ogromno denarja, zlasti za poplave, pomoč in obnovo. Potrebovali bomo veliko časa, vendar moramo najti tako pogum kot modrost, in to bomo storili, da bi pokazali, da zmoremo. Lahko zgradimo boljši svet, ki temelji na solidarnosti," je poudaril.

Populizem je največja ovira za svetovno solidarnost in varnost v prihodnosti, je dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in ponazorila, da se je težko boriti proti podnebnim spremembam, če te, kot trdijo nekateri populisti, ne obstajajo. Za zagotovitev stabilnosti in solidarnosti je treba oblikovati močno mednarodno koalicijo, ki podpira mednarodne organizacije in institucije. Enako pomembno je urediti boj proti dezinformacijam in lažnim novicam ter področje umetne inteligence, je poudarila. Brez obravnave teh pojavov je namreč po njenih besedah celoten koncept solidarnosti resno oviran, posledično pa lahko svet zdrsne v kaos.

Wonderful to reunite with these extremely strong, hard working Social Democratic friends 🌹 @FedericaMog @AranchaGlezLaya @tfajon pic.twitter.com/7V8q2Qij8d

— Ann Linde (@AnnLinde) August 29, 2023