Vse drugo je bilo pomembnejše: pri poplavni varnosti država zaspala, občine, ki so se zaščitile same, ostale na suhem

Tomaž Kavčič
Posledice ujme v Kamniku (foto: Luka Dakskobler / SOPA(, Profimedia.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Po nekaj dneh ujme je najhuje že za nami in se začenjajo predvsem sanacija ter odpravljanje težav na infrastrukturi ter seveda ugotavljanje škode, ki so jo povzročile rekordne padavine in najobsežnejše poplave v zgodovini Slovenije. 

Prihaja torej čas za oceno škode in pogled v prihodnost. Kaj narediti in kako izboljšati poplavno varnost ter kako se izogniti tako velikim posledicam poplav. Mnogi strokovnjaki so namreč kritični, da država na tem področju že 20 let ni storila nič. 

Poiskali pa smo tudi primere dobre prakse, ki kažejo, da so ponekod po Sloveniji kljub vsemu na lastno pest znali poskrbeti za samozaščitna dejanja.

Vlada od EU pričakuje manj denarja za protipoplavno varnost


Golobova vlada je 10. julija letos sredstva za zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče, ki so bila v Načrtu za okrevanje in odpornost, zmanjšala z 280 na 120 milijonov evrov. S tem se je odrekla 160 milijonom evrov evropskega denarja, s katerim bi lahko pospešila ureditev poplavne ogroženosti območij v Sloveniji in varstva zoper druge nesreče, ki jih je predvidela pretekla Janševa vlada.

V obrazložitvi je Golobova vlada Evropski komisiji zapisala, da “po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se tudi načrtovani projekti za krepitev protipoplavne zaščite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po načrtovani časovnici". Če projekti namreč niso končani v določenem roku, mora Slovenija denar vrniti.

A kot opozarjajo strokovnjaki s področja voda, je še pomembnejša od tega denarja kontinuiteta financiranja. Po gospodarski krizi okoli leta 2012 je bilo za namene vzdrževanja vodne infrastrukture, vodotokov v osnovnem proračunu le 1,6 milijona evrov, kar je, kot pravijo, povsem absurdna številka. Več sredstev za te namene je Janševa vlada skušala zagotoviti z novelo Zakona o vodah, ki pa je dočakala neslaven konec na referendumu.

Nekateri so se ravno zaradi tega v zadnjih dneh na družbenih omrežjih obregnili ob Niko Kovač in Levico. Zakon o vodah, ki ga je predvidel minister Vizjak, bi obseg skupnih virov za ta namen povečal na 25 milijonov evrov letno, sredstev sklada pa ne bi mogli porabiti za druge stvari, ampak izključno za vzdrževanje vodne infrastrukture. 


V 20 letih nismo storili ničesar, da bi izboljšali pripravljenost na poplave


A zakon je padel, obenem pa, kot izhaja iz besed direktorja Inštituta za vodarstvo dr. Primoža Banovca za Večer, tudi ta ne bi bistveno doprinesel k manjši poplavni ogroženosti, saj pri njej zamujamo že desetletja.

"Infrastrukturno pripravljenost lahko ocenim kot slabo, tukaj je treba biti samokritičen. Takoj po osamosvojitvi je politika sklenila, da je treba vodne skupnosti in strukture okoli njih razgraditi, da so nesmiselne in nepotrebne. To je popolnoma drugačna pot kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije, kjer so ubrali drugačno pot upravljanja z vodami in bolje prepoznali pomen tega sektorja – tudi za obstoj družbe,” je za mariborski časnik povedal dr. Banovec.

Po njegovem mnenju je krivda za to v tem, da je v zagonu osamosvajanja postalo upravljanje z vodami nepotrebna reč in izgubile so se cele strukture. “To, da imamo zdaj direkcijo za vode, je pomembno, ampak struktura upravljanja z vodami je danes v Sloveniji škrat v primerjavi s katerokoli v naši soseščini. Direkcija za vode ima približno 150 ljudi – in za tako obsežne naloge za celo Slovenijo, od izdajanja dovoljenj, investicij do upravljanja s kakovostjo voda, vzdrževanja vodne infrastrukture, nadzora in še in še, je to absolutno podhranjena struktura. Nobeni politiki do zdaj se ni zdelo pomembno, da bi jo krepila. V tem grmu tiči en nevaren zajec, ki si brusi zobe ob podnebnih spremembah."



Napovedi, da se lahko ekstremni dogodki zgodijo, so bile zapisane že pred dvajsetimi leti, a po trditvah dr. Banovca v tem času nismo storili ničesar. "Vsi bi le ozaveščali. Ampak mislim, da smo zdaj pa že ozaveščeni. Treba je znati angažirati, organizirati znanje, strokovnjake, politiko, uskladiti interese z naravo, kulturo, kmetijstvom in še kom in začeti delati. /.../ Koliko občin štipendira inženirje na tem področju? Nobena. Država? Tudi ne. Koliko se vlaga v promocijo poklica vodar?”

Takšnim posledicam bi se z dolgoročnim planiranjem ponekod dalo tudi izogniti:

https://twitter.com/hrastelj/status/1688101126430769152?s=20

Izkušnja hudih poplav pomagala Železnikom. Na lastno roko čistili kanale rek


A kljub vsem slabim stvarem in zaostankom, ki smo jih pridelali skozi desetletja, so se mnogi s hudimi poplavami tudi nekaj naučili, kar kaže primer Železnikov. “S pravočasnim ukrepanjem smo v Železnikih preprečili leto 2007. Že pred nekaj dnevi smo tako s koncesionarji kot na lastno pest čistili hudournike in poplavne pregrade po celotni občini. O tem so pričali kupi naplavin na regionalnih in lokalnih cestah, ki so jih stroji odložili preko noči. Marsikje smo čistili samoiniciativno, brez soglasja države, in kot župan se zavezujem, da bom za to prevzel vso, tudi morebitno kazensko odgovornost,” je na Facebooku zapisal župan Marko Gasser iz Železnikov. Gre za mesto, ki ga je neurje leta 2007 popolnoma dotolklo in v katerem so izgubili življenje trije ljudje, poplavljenih pa je bilo več kot 300 hiš.

Občini je šlo na roko to, da ima kar nekaj delovišč, kjer je prisotnih več gradbenih strojev. Pomagali pa so ji tudi podjetniki, ki so preko noči priskočili na pomoč pri preprečevanju najhujšega. Preko 150 gradbenih strojev je bilo prisotnih na območju občine Železniki in mnogi so celo noč odstranjevali material, da so udarno vodo speljali dalje. “Skupaj smo preprečili najhujše, vidimo lahko, kakšno škodo so utrpele nekatere sosednje občine,” je še dodal župan Železnikov.

Vsaj po zapisu nekdanjega predsednika DZ Igorja Zorčiča se za regulacijo vodotokov lahko zahvalijo tudi hidroelektrarnam na spodnji Savi.




Lokalno motiviran pristop k protipoplavni varnosti Celje rešil pred najhujšim


Slabe izkušnje s poplavami Savinje so desetletja imeli tudi v Celju. Knežje mesto je zalilo tako leta 1990 kot osem let kasneje. Mesto ni čakalo na državo, temveč se je reševanja svoje poplavne (ne)varnosti lotilo samo. Sistem protipoplavnih ukrepov s suhimi zadrževalniki, črpališči meteornih vod, protipoplavnimi loputami in nasipi so pripravili sami. Dela, ki so jih začeli pred dobrim desetletjem in še niso povsem zaključena, so stala 54 milijonov evrov, polovico sredstev so pridobili iz kohezijskega sklada.

Čeprav je podivjana Savinja rušila vse pred seboj v Zgornji Savinjski dolini in nizvodno v Laškem je, z izjemo manjšega razlivanja okoli same reke, mesto Celje letos ostalo na suhem.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Robert Golob, helikopter, poplave, 2023
Komentar tedna: Leto osorej: vesoljni potop in vesoljske obljube
  • 01. 08. 2024
italija,
Ciklon Boris - naslednja na udaru sosednja Italija
  • 19. 09. 2024
Nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića, ki je oprostil Milka Noviča, vklenjenega privedli pred sodnico, čeprav je na bolniški
  • 10. 10. 2024