Vse najuspešnejše države so regionalizirane in decentralizirane. Zakaj ne Slovenija?

Uredništvo

vir: Državni svet
POSLUŠAJ ČLANEK

Državni svetniki skupaj z občinami želijo ponovno spodbuditi priprave za ustanovitev pokrajin in odgovoriti na vsa odprta vprašanja, ki morajo biti razrešena pred njihovo ustanovitvijo.

Prepričani so, da je vedno večja centralizacija Slovenije razlog za številne vsakdanje nevšečnosti – za zastoje na avtocestah, rast cen nepremičnin v prestolnici in centralizacijo delovnih mest. Ustanovitev pokrajin bi prebivalcem Slovenije močno olajšala življenje, saj so prav pokrajine pot do boljše, učinkovitejše in decentralizirane Slovenije.

Vsi deležniki posveta pa opozarjajo tudi na to, da vlada projekta pokrajin žal ne prepoznava kot prednostnega, saj zanj trenutno ni političnega soglasja. Prav tako ni soglasja o tem, koliko bi pokrajin bilo in kakšne bi bile njihove pristojnosti.

Politični odločevalci in predstavniki stroke so se strinjali, da je regionalizacija nujna. K ustanovitvi pokrajin zavezuje ustavna določba, potrebo po pokrajinah pa so pokazale tudi naravne nesreče.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem govoru povzel dosedanja prizadevanja državnega sveta RS za ustanovitev pokrajin oziroma regij tako v preteklem kot tudi v sedanjem mandatu. »Pokrajine bi prinesle politično decentralizacijo in avtonomijo, kar pomeni, da bi regionalna/lokalna okolja sama odločala o zadevah, o katerih danes po nepotrebnem odloča država, kjer se, če plastično ponazorim, 20 ministrov ukvarja z 212 župani za vsak evro, kar niti v teoriji ne more biti učinkovito,« je poudaril.

Med nalogami, ki bi jih pokrajine lahko upravljale bolje kot posamezne občine na eni in država na drugi strani, je izpostavil umeščanje v prostor, urejanje vodotokov, vodooskrbo, odvoz in obdelavo odpadkov, socialno varstvo, upravljanje regijskih bolnišnic in razvojne projekte, koriščenje evropskih sredstev ter povezovanje z drugimi regijami izven naših meja. Vzpostavitev regijskih centrov bi po njegovem mnenju predstavljala tudi dolgoročno rešitev zastojev na avtocestah in vpadnicah okoli Ljubljane.

Pokrajine bi zapolnile praznino med občinami in centralnimi državnimi organi

Direktor Inštituta za ustavno pravo zasl. prof. dr. Ciril Ribičič je poudaril, da bi bila Slovenija bistveno drugačna, če bi pokrajine že ustanovila. Ustanovitev pokrajin bi prispevala k »enakomernejšemu razvoju, bolj učinkovitemu upravljanju države, demokratizaciji in decentralizaciji, evropeizaciji in omejevanju strankokracije«. Posledično bi se Slovenija uspešneje vključila in bolje izkoristila svoje članstvo v Evropski uniji, učinkovitejše bi bilo tudi reševanje vsakokratnih kriz. »Pokrajine bi zapolnile praznino, ki zeva med razdrobljeno mrežo občin in centralnimi državnimi organi. Nelogično je, da oblikovanju pokrajin pogosto nasprotujejo tisti, ki se sicer zavzemajo za interese slovenskega podeželja, ki najbolj izrazito čuti negativne posledice odsotnosti pokrajin,« je poudaril.

Pri razmisleku o vzpostavitvi pokrajin bi morali biti pozorni tudi na socialno-ekonomske razlike med statističnimi regijami, ki po besedah geografinje Katje Vintar Mally s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ostajajo globoko zakoreninjene, na nekaterih analiziranih okoljskih področjih pa se kaže odmikanje od ciljev trajnostnega razvoja.

Geograf Dušan Plut je dejal, da je razočaran, ker izjemno pomembnega razvojnega in identitetnega koraka, kot je regionalizacija, v Sloveniji niso zmogli. Poudaril je, da se proces ni ustavil pri vsebini, kakšne pokrajine hočemo, ampak pri njihovem številu. »Skratka, popolnoma zgrešen začetni pristop,« je bil kritičen. Po njegovih besedah potrebujemo dovolj močne pokrajine, ki bi morale opravljati tudi državne pristojnosti. Sam predlaga ustanovitev osmih pokrajin, ki naj se geografsko vežejo na porečja.

Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan povedal, da v državi deluje 13 regij zaščite in reševanja, ki niso politične, pri čemer posamezna regija pokriva od najmanj treh do največ 33 občin. Poudaril je, da je težko pokrivati vse segmente delovanja, ker je kader zelo omejen, še posebej, ko gre za dogodke daljšega trajanja, ter da je korespondenca enega človeka z vsemi občinami »misija nemogoče«.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je poudaril, da ni res, da regije ogromno stanejo in so neučinkovite. »Vse najbolj uspešne države so regionalizirane in decentralizirane,« je poudaril. Meni, da regionalizacija pomeni sprejemanje boljših in hitrejših odločitev, vključenost volivk in volivcev ter večjo družbeno enakopravnost vseh.

Širše politično soglasje še ni bilo doseženo

Oba predstavnika vlade sta sicer dejala, da sta za pokrajine, a da političnega soglasja ni, zato niso na listi prioritet. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da so regije nuja in potreba, a da ključno vprašanje ostaja njihovo financiranje. »Regije morajo biti financirane tako, da se del davkov razporedi za financiranje regij,« je prepričan.

Minister za javno upravo Franc Props je v video nagovoru dejal, da širše politično soglasje za ustanovitev pokrajin še ni bilo doseženo. Pri ustanovitvi pokrajin je ključno, da so dovolj velike, ob tem pa vlada meni še, da bi morale pokrajine opravljati le izvirne regionalne, nikakor pa ne tudi prenesenih državnih nalog, je dejal.

Tako se ne strinja, da bi se pristojnosti regionalnih prostorskih načrtov, urejanje regionalnih cest, poklicnega srednjega šolstva, višjih strokovnih šol, dijaških domov, stanovanjske politike in vodooskrbe ter sprejemanje ukrepov skladnega regionalnega razvoja prenašale na samoupravne lokalne ali regionalne oblasti.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike