Vse najuspešnejše države so regionalizirane in decentralizirane. Zakaj ne Slovenija?
- 27. 2. 2024 ob 14:37
- 23 komentarjev
Državni svetniki skupaj z občinami želijo ponovno spodbuditi priprave za ustanovitev pokrajin in odgovoriti na vsa odprta vprašanja, ki morajo biti razrešena pred njihovo ustanovitvijo.
Prepričani so, da je vedno večja centralizacija Slovenije razlog za številne vsakdanje nevšečnosti – za zastoje na avtocestah, rast cen nepremičnin v prestolnici in centralizacijo delovnih mest. Ustanovitev pokrajin bi prebivalcem Slovenije močno olajšala življenje, saj so prav pokrajine pot do boljše, učinkovitejše in decentralizirane Slovenije.
Vsi deležniki posveta pa opozarjajo tudi na to, da vlada projekta pokrajin žal ne prepoznava kot prednostnega, saj zanj trenutno ni političnega soglasja. Prav tako ni soglasja o tem, koliko bi pokrajin bilo in kakšne bi bile njihove pristojnosti.
Politični odločevalci in predstavniki stroke so se strinjali, da je regionalizacija nujna. K ustanovitvi pokrajin zavezuje ustavna določba, potrebo po pokrajinah pa so pokazale tudi naravne nesreče.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je v uvodnem govoru povzel dosedanja prizadevanja državnega sveta RS za ustanovitev pokrajin oziroma regij tako v preteklem kot tudi v sedanjem mandatu. »Pokrajine bi prinesle politično decentralizacijo in avtonomijo, kar pomeni, da bi regionalna/lokalna okolja sama odločala o zadevah, o katerih danes po nepotrebnem odloča država, kjer se, če plastično ponazorim, 20 ministrov ukvarja z 212 župani za vsak evro, kar niti v teoriji ne more biti učinkovito,« je poudaril.
Med nalogami, ki bi jih pokrajine lahko upravljale bolje kot posamezne občine na eni in država na drugi strani, je izpostavil umeščanje v prostor, urejanje vodotokov, vodooskrbo, odvoz in obdelavo odpadkov, socialno varstvo, upravljanje regijskih bolnišnic in razvojne projekte, koriščenje evropskih sredstev ter povezovanje z drugimi regijami izven naših meja. Vzpostavitev regijskih centrov bi po njegovem mnenju predstavljala tudi dolgoročno rešitev zastojev na avtocestah in vpadnicah okoli Ljubljane.
Pokrajine bi zapolnile praznino med občinami in centralnimi državnimi organi
Direktor Inštituta za ustavno pravo zasl. prof. dr. Ciril Ribičič je poudaril, da bi bila Slovenija bistveno drugačna, če bi pokrajine že ustanovila. Ustanovitev pokrajin bi prispevala k »enakomernejšemu razvoju, bolj učinkovitemu upravljanju države, demokratizaciji in decentralizaciji, evropeizaciji in omejevanju strankokracije«. Posledično bi se Slovenija uspešneje vključila in bolje izkoristila svoje članstvo v Evropski uniji, učinkovitejše bi bilo tudi reševanje vsakokratnih kriz. »Pokrajine bi zapolnile praznino, ki zeva med razdrobljeno mrežo občin in centralnimi državnimi organi. Nelogično je, da oblikovanju pokrajin pogosto nasprotujejo tisti, ki se sicer zavzemajo za interese slovenskega podeželja, ki najbolj izrazito čuti negativne posledice odsotnosti pokrajin,« je poudaril.
Pri razmisleku o vzpostavitvi pokrajin bi morali biti pozorni tudi na socialno-ekonomske razlike med statističnimi regijami, ki po besedah geografinje Katje Vintar Mally s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ostajajo globoko zakoreninjene, na nekaterih analiziranih okoljskih področjih pa se kaže odmikanje od ciljev trajnostnega razvoja.
Geograf Dušan Plut je dejal, da je razočaran, ker izjemno pomembnega razvojnega in identitetnega koraka, kot je regionalizacija, v Sloveniji niso zmogli. Poudaril je, da se proces ni ustavil pri vsebini, kakšne pokrajine hočemo, ampak pri njihovem številu. »Skratka, popolnoma zgrešen začetni pristop,« je bil kritičen. Po njegovih besedah potrebujemo dovolj močne pokrajine, ki bi morale opravljati tudi državne pristojnosti. Sam predlaga ustanovitev osmih pokrajin, ki naj se geografsko vežejo na porečja.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan povedal, da v državi deluje 13 regij zaščite in reševanja, ki niso politične, pri čemer posamezna regija pokriva od najmanj treh do največ 33 občin. Poudaril je, da je težko pokrivati vse segmente delovanja, ker je kader zelo omejen, še posebej, ko gre za dogodke daljšega trajanja, ter da je korespondenca enega človeka z vsemi občinami »misija nemogoče«.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je poudaril, da ni res, da regije ogromno stanejo in so neučinkovite. »Vse najbolj uspešne države so regionalizirane in decentralizirane,« je poudaril. Meni, da regionalizacija pomeni sprejemanje boljših in hitrejših odločitev, vključenost volivk in volivcev ter večjo družbeno enakopravnost vseh.
Širše politično soglasje še ni bilo doseženo
Oba predstavnika vlade sta sicer dejala, da sta za pokrajine, a da političnega soglasja ni, zato niso na listi prioritet. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je povedal, da so regije nuja in potreba, a da ključno vprašanje ostaja njihovo financiranje. »Regije morajo biti financirane tako, da se del davkov razporedi za financiranje regij,« je prepričan.
Minister za javno upravo Franc Props je v video nagovoru dejal, da širše politično soglasje za ustanovitev pokrajin še ni bilo doseženo. Pri ustanovitvi pokrajin je ključno, da so dovolj velike, ob tem pa vlada meni še, da bi morale pokrajine opravljati le izvirne regionalne, nikakor pa ne tudi prenesenih državnih nalog, je dejal.
Tako se ne strinja, da bi se pristojnosti regionalnih prostorskih načrtov, urejanje regionalnih cest, poklicnega srednjega šolstva, višjih strokovnih šol, dijaških domov, stanovanjske politike in vodooskrbe ter sprejemanje ukrepov skladnega regionalnega razvoja prenašale na samoupravne lokalne ali regionalne oblasti.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
Ključne težave pri komuniciranju
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
Ekskluzivno za naročnike
Ključne težave pri komuniciranju
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
Kaj se gre predsednica?
Prihajajoči dogodki
Mučenci med Slovenci – 26
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
Pohod za življenje 2026: Koper
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
23 komentarjev
IgorP
Peter Klepec
27. 02. 2024 18:01:32
Moj predlo optimalne delitve na 6 regij:
-Primorska(Koper ali Nova Gorica)
-Gorenjska(Kranj
-Osrednje Slovenska(Ljubljana
-Dolenjska(Novo mesto
-Savinjska(Celje)
-Podravska(Maribor)
Peter Klepec
Re centralizacija
V blizini Ljubljane se nahaja majhna vas z imenom Stanezice. V casu, ko je bila to krajevna skupnost je lokalna samouprava kar delovala, bil je svet in predsednik krajevne skupnosti. Nekaj so naredili in vasica je bila dokaj idilicna. Stara gorenjska vas pac.
Sem bil nedavno tam in vas je postala razvalina - nimajo vec svoje uprave. Se tistih par starih markantnih kmeckih his so porusili in postavili obupne stekleno-rostfrei vile, ki bi bile bolj na mestu pri Figovcu kot na vasi. Okolico so pa zabetonirali in asfaltirali, da ni treba nic delat. Se gasilci so v svojem domu skupne prostore, ki so prej sluzili za lokalno upravo dali neki firmi v najem. Ceste in javne povrsine so propadle, zarasle. Pa tudi ljudje hodijo tja samo spat, razen penzionistov, ki resignirano vegetirajo pred hiso. Tisti, ki imajo se nekaj prihrankov pa hodijo na dopust na Korosko, Tirolsko ali v Toscano, kjer so vasice se vredne svojega imena. Ker imajo svojo upravo.
Realist
Ker pol globoka država oz centralni komite nebi imel kontrole in ker nebi mogli lupit raje - beri izvajat preplačane projekte. Banda.
Mitja
Vse se konča pri denarju. In tega država noče deliti z občinami. In tudi s pokrajinami ne bi bilo nič boljše. Zato je nujno, da se določene dajatve določijo kot izvirni prihodki občin, ki so v kumulativi vsaj toliko veliki, kolikor sredstev dobijo sedaj občine. Res je, da bodo manjše občine in tiste bolj na provinci imele več stroškov/prebivalca, ker je več m cest ali vodovoda ali ,,,/prebivalca, ampak vsaj v povprečju se bodo občine počutile neodvisne. Podobno velja za pokrajine. Brez lastnih dovolj velikih virov bo samo še ena skupnost podobna brezzobemu tigru.
jurist
Pokrajine so nujne. Vendar pa imamo 2 razloga, zakaj jih še ni: eden je ta, da se Slovenci želimo profilirat po identiteti kot je bila nekoč. Jaz sem Gorenjec, on je Dolenjec, tisti Primorec. S tem ni nič narobe. Nam pa hodi narobe, ker bi Štajerci želeli biti v eni pokrajini Štajerski, ki pa bi bila glede na slovenske razmere nesorazmerno velika napram ostalim pokrajinam. Drugi razlog je pa večkrat naveden zgoraj: politične volje ni, ker je potem treba denar iz državne malhe deliti še na pokrajine.
Osebno mislim, da bi pokrajine morale prevzeti določene pristojnosti iz državne uprave in s strani občinske.
Andrej Muren
Regionalizacija v Slovenija doslej ni bila izvedena, ker hoče levica centralizirano državo, ki jo lažje obvlada. zato so levičarji tudi nasprotovali ustanovitvi majhnih občin (nekatere so res premajhne).
Doslej so se vsi lotevali regionalizacije napačno. Risali so zemljevide, namesto, da bi najprej razčistili dilemo razdelitve upravnih pristojnosti med občinami, pokrajinami in državo. Kot bi voz zapregali pred konja. In seveda je nastal (upravičen) pomislek, da bodo pokrajine samo odlagališče odsluženih strankarskih ljudi.
Nemogoče so tudi predstavljene geografske razdelitve Slovenije. Zakaj ne bi vpeljali zgodovinskih pokrajin v njihovih že stoletja znanih zgodovinskih mejah (Gorenjska, Dolenjska, Prekmurje, Štajerska itd.)? Namesto tega so bili predstavljeni neki spački, ki v skupno regijo tlačijo Štajerce in Prekmurce, Dolenjce in Štajerce ali pa so ustanovili neko novo "pokrajino", npr. Savinjsko-šaleško, obljubljansko in še katero.
omega
Regionalizacija, da ali ne, ni toliko stvar politične usmeritve. Že takoj po osamosvojitvi so jo levičarji zagovarjali nič manj kot ostali. Sploh sta oba pola načeloma za, a vrag tiči v podrobnostih; koliko regij , kje bo sedež, kakšne pristojnosti itd. Velika napaka je bila storjena ob ustanavljanju občin. Pogoji so bili jasno predpisani, a se je popuščalo. Če je bilo socialističnih 57 premalo, jih je sedanjih 212 preveč, mnoge so premajhne. Razprave o regionalizaciiji so potihnile zaradi resnih težav v zadnjem obdobju. (najprej gospodarska kriza, ko nam je grozil prihod zloglasne trojke, invazija migrantov, divjanje izrojenih mestnih levičarjev v Mariboru, epidemija covida in sabotiranje karantene, ničvredna vlada Goloba, številne in obsežne naravne ujme vseh vrst, vojna nevarnost). Težav in izzivov je že brez regionalizacije preveč. Na splošno se sicer skoraj v vsem z vami strinjam. Omeniti pa vseeno želim, da Gorenjska in Dolenjska nikoli nista bili deželi z jasnimi mejami. Do l !918 je bila edina skoraj povsem slovenska dežela Kranjska, ki je obsegala to kar so samo pogovorno imenovali Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko brez opredeljenih medsebojnih meja. Razen Kranjske, današnja Slovenija obsega samo dele nekdanjih drugih narodnostno mešanih dežel in sicer južno tretjino Štajerske, drobca (3-5 %) Koroške, severni del tridelne dežele Avstrijsko Primorje (celotna Goriška, mesto Trst z najbližjimi vasmi, celotna Istra s Cresom vred), ter Prekmurje v sestavu Ogrske.
Igor Ferluga
omega, s čim dokazuješ, da je 212 občin v Sloveniji, preveč? To je zame floskula, ki so jo vrgli v medije levičarji in jo v njih, ker so pač naši mediji taki kot so, zdaj papagajsko ponavljajo. Italija in Avstrija imata recimo v povprecju manjše občine od 212 slovenskih.
Peter Klepec
Kaksna je optimalna delitev? Ne vem, vprasajte Nemce. Ni garancija, da bo 100% optimum, ampak slabse ne more biti.
Peter Klepec
Kaksna je optimalna delitev? Ne vem, vprasajte Nemce. Ni garancija, da bo 100% optimum, ampak slabse ne more biti.
Igor Ferluga
Regionalizacija na 11 pokrajin, kot so tu predstavljene, je verjetno tudi glede na kulturno zgodovinske razloge nek precej dober kompromis. S tem bi seveda dobili precej manjše pokrajine od deželne delitve v Avstriji, ali sploh Nemčiji, Italiji. Bolj kot kartone v Švici. Pri funkcijah, ki bi jih pokrajine prevzele, je to relativno majhnost potem smiselno upoštevati. Pokrajine so smiselne, če se bo na ta nivo preselil del kadra in funkcij tako od zgoraj ( od drzave) kot od spodaj ( z občin). Če bo to samo nova, preko vseh mer potratna administracija in birokracija, nima smisla niti začeti z regionalizacijo.
baubau
11 je preveč.
omega
Pri prikazanih naših 11 pokrajinah in švicarskih 26 kantonih bi bile naše pokrajine celo malenkost večje od kantonov. Švica ima 41000 kv. kilometrov in 8 milijonov prebivalcev. Njihovi kantoni so zelo različni po površini in številu prebivalcev, enako tudi prikazane na še pokrajine. Ko pa upoštevamo prebivalstvo ima Švica ob približno dvojnem številu enot in dvojni površini Slovenije štiri krat več prebivalcev. S tega vidika bi bile naše pokrajine približno polovico manjše od kantonov, Temu primerna tudi bremena državljanov dvojna. Omenil bi samo še eno, izmed številnih absurdov, da bi gorenjska pokrajina s glavnim mestom Kranj obsegala tudi Logatec, Vrhniko in Borovnico. Tamkajšnji občani bi moralo potovati na pokrajinski sedež skozi Ljubljano v Kranj.
Igor Ferluga
A se ti ne zdi, da Logatec, Vrhnika, Borovnica vseeno kulturno zgodovinsko prej sodijo h Gorencem in Kranju kot k Primorcem in Kopru? Seveda, ni lahka z določanjem racionalnih mej, ki bi bile veliki večini všeč. Mislim, da ne bi bilo prav, če bi bila Ljubljana center prevelike regije z odstopajočim deležem prebivalstva.
Ljubljana
Ker bi potem udbomafija izgubila totalno oz. Totalitarno oblast.
Si predstavljate lokalne policijske postaje, regijsko sodstvo, solstvo..
Pa zelezniskih postaj.mafija.ne bi mogla povsod obnavljat za 4 do 5 kratno.ceno !
omega
Iz teh strani vas poznam in se z vami največkrat strinjam. Mislim pa, da močno precenjujete to kar naj bi prinesla regionalizacija in pozabljate na slabe strani. Omenjate celo regijsko sodstvo. Staro pravilo že iz časov A-O je bilo, da sodnik ne sme biti krajan in niti ne iz bližine temveč tujec, ki udeležencev sodnih postopkov ne pozna, niti ni z njimi v sorodstvu, ali prijateljstvu oz. sovraštvu. Podobno je vedno veljalo za policijo. Regijsko šolstvo bi vodilo v večanje razlik in neprimerljivost šol. V Mariboru so imeli župana s večnim klobukom, velikega ljubitelja Kitajske. Bilo je že govora o uvajanju kitajščine v vrtce. Seveda je bilo osebje v vrtcih naravnost vzhičeno, da bodo zastonj potovali na daljno Kitajsko. Na srečo je ta župan z napol norimi pobudami na volitvah propadel. Naj omenim, da ima kitajščina namesto črk za vse pojme znake, posledično noben Kitajec ne pozna pomena vseh znakov ker je znakov odločno preveč. O železniški postaji v Novi Gorici pa menim, da je nepotrebno zapravljanje, stavba je velika skoraj kot ljubljanska in v dobrem stanju, potniškega prometa skoraj nima in tudi tovornega skozi to postajo ni veliko. Gre za postavljanje pred Italijani in blebetanje o razdeljenem mestu. Pred let je komunistični župan hotel Novo Gorico pridružiti italijanski Gorici, ki naj bi skupaj tvorili nekakšno skupno "evropsko mesto". Sicer je Nova Gorica politična utrdba levice. Škoduje ji tudi igralništvo in dejavnosti, ki so spremljevalec igralništva (prostitucija, posojanje velikih vsot igralcem ter posledično zadolževanje in izsiljevanje, uporaba mamil in zasvojenost številnih domačinov z igrami na srečo, kar. V Novi Gorici ne bi regionalizacija nič koristila, kvečjemu škodovala.
omega
Pokrajine oz dežele izvirajo iz srednjega veka in zavedni Slovenci iz vseh dežel so že od šestdestih let 19. stoletja na velikih političnih zborovanjih - taborih zaman zahtevali združitev vseh slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, eno samo deželo v sestavu Avstro-Ogrske. Delitve Slovencev po deželni pripadnosti je bilo konec šele s propadom Avstro-Ogrske novembra 1918. Proglas osrednjega slovenskega Narodnega sveta iz tistih dni: »Odslej nismo več Kranjci, Štajerci, Primorci, Korošci temveč samo še Slovenci«.
Cela vrsta tegob ki nas je doletela v zadnjem obdobju (kriza, invazija migrantov, epidemija, divjanje izrojene levice, ničvredna vlada Svobode, vojna nevarnost, sprememba podnebja z naravnimi nesrečami je aktivnost regionalistov sicer precej zmanjšala. Nekateri politiki pa tudi sedaj še kar ne odnehajo s težnjami po regionalizaciji Slovenije, zato si oglejmo kaj bi regionalizacija pomenila.
Državni svet, za majhno državo že sedaj nepotreben in (pre)drag, bi se prej ali slej spremenil v svet regij oz pokrajin, dobili bi popolno dvodomnost. To bi ohromilo odločanje, ponovilo bi se izsiljevanje in blokade, kakršne smo poznali v skupščini SFRJ.
Vrsta območij oz manjših središč pogojuje ustanovitev pokrajine s tem, da bo pokrajinski sedež v njihovem mestu. Tako na primer majhen drobec Koroške dežele, ki je kljub nesrečnemu plebiscitu l 1920 ostal Sloveniji, noče biti ne v mariborski, niti v celjski, temveč lastni pokrajini, pri čemer je sporen sedež oz t i “prestolnica”. Slovenj Gradec, ki se za to poteguje, namreč ni na Koroškem temveč je na Štajerskem. Tudi drugod je sporno in vprašljivo skoraj vse: Kje naj bo »prestolnica« za Spodnje Posavje; Krško ali Brežice? Komu premajhno Zasavje v katerem se je ohranilo močno rivalstvo med nekdaj kranjskim Zagorjem in nekdaj štajerskimi Trbovljami? Kam z Notranjsko, dolga stoletja sestavnim delom Kranjske dežele. Tu hoče »prestolnica« postati Postojna. Ker je bila Postojna vsega 25 let (1918-1943) priključena Italiji, so jo doslej prištevali kar k Primorski. Tu je še vprašanje, ena celovita Primorska, ali dvoje, zgodovinska Goriška dežela, ter posebej naš košček Istre z Obalo in Krasom. Obstajajo celo zamisli o dodatnem drobljenju regij v subregije - nekakšne podpokrajine, omenjala se je že npr Zgornja Gorenjska. Nespametno in škodljivo je po več ko 100 letih obnavljati dežele oz pokrajine in celo večati njihovo število. Če naj bi bile regije, ali pokrajine vsaj malo podobne tistim v tujih federalnih državah, npr Avstriji je v Sloveniji ljudi in ozemlja za kvečjemu dve regiji, vzhodno in zahodno. Avtoceste so že doslej vse dele naše male države medsebojno že dokaj dobro povezale. Glavni argument pa je, da bi drobitev male države še povečala že sedaj prevelike administrativne in upravne stroške. Ustvarjanje in razmejevanje takšnih izsiljenih umetnih tvorb pa bi odprlo premnogo nepotrebnih sporov. Drobitev mlade in vsestransko krhke države je sedaj, pa tudi v bodoče, zadnje kar Slovenija potrebuje.
Zato recimo pokrajinam, ali regijam ne!
rasputin
Omega, preden pišeš neumnosti, se vsaj informiraj, kaj je to evropska lokalna samouprava. Tvoj zadnji stavek je bolje preoblikovati v: Zato recimo demagogom ne! **************https://rm.coe.int/the-congress-booklet-european-charter-of-local-self-government-sloveni/168098bc6b
IgorP
Vse najuspešnejše države so regionalizirane in decentralizirane. Zakaj ne Slovenija?
Ker bi radi preveč regij! Samo Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Ljubljana in na Primorskem Koper(pogojno tudi Nova Gorica, ker je nekje v središču regije) so sposobni biti močna regionalna središča!
Dvomljivec
Skratka, če pustimo zgoraj omenjene komunajzarske centre moči nedotaknjene, potem je regionalizacija OK, sicer pa bo vse narobe in bodo trpeli temelji, ki so jih gradili Dolanc, Kardelj in ostali "dobri" fantje zloglasne komunistične diktature.
rasputin
Slovenija ni regionalizirana in decentralizirana zato, ker bi potem morala državna mafija v Ljubljani deliti plen z regijami.
Decentralizacija države je že dolga saga, v kateri so centralisti vedno uspeli prepričati javnost in seveda politiko, da bi bile regije le nepotreben dodaten strošek. V resnici bi se regije s svojim proračunom lahko bolje posvečale svojemu razvoju, kot če je vse centralizirano v Ljubljani, na drugi strani ap bi državna uprava lahko postala bolj vitka in bi se ukvarjala le s ključnimi strateškimi zadevami za vso državo. Ampak, kot rečeno, gre za interes državnih plenilcev, da imajo v Ljubljani čim večjo malho…
omega
Državna uprava, da bi postala bolj vitka?! Mar res? Državna uprave skoraj nikjer in nikoli ni nihče zmanjšal, ker je za to potreben velik napor, če že ne revolucija. Po revoluciji se je celokupna administracija, državna, republiška, občinska, samoupravne interesne skupnosti krajevne skupnost izjemno povečala. Pa ne povečala, podeseterila se je v primerjavi z letom 1939. Ljudje niso nikoli zadovoljni, nekoč so govorili kako jih izkoriščata Beograd, a tudi Ljubljana, v primeru regij pa bi za vse krivili Ljubljano in tudi regijska središča, npr Maribor, Koper itd. Ko že omenjaš Mafijo, v okoliščinah ki so pri nas je tudi regionalizacija ne bo omejila. Prenormiranost vsega je tisto kar že samo po sebi terja preobsežno administracijo.
rasputin
Če bo do regionalizacije Slovenije kdaj prišlo, kar žal ni najbolj verjetno, ker ji nasportujejo tako levi kot desni iz sitih razlogov, bo velik del nalog, ki jih zdaj izvaja državo, prešlo v pristojnost pokrajin. Ob ustanovitvi pokrajin bi tako moralo priti tudi do prerazporeditve dela državnih uradnikov v pokrajinske uprave. Evropske in navsezadnje tudi naše izkušnje kažejo, da decentralizacija pozitivno vpliva na razvoj. Nekoč so naše vasi propadale, ker so nekdanje velike občine denar vlagale zgolj v občinski centre. Danes je standard tudi na podeželju izenačen z mesti, ker so se močno razvili tudi manjši kraji, tako v gospodarskem pogledu kot tudi v pogledu javnega standarda, to je infrastrukture in podobnega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.