Založba Družina je priredila okroglo mizo ob izidu slovenskega prevoda knjige Ryszarda Legutka Demoni demokracije – totalitarna skušnjava svobodnih družb. Poljski filozof, politik in univerzitetni profesor je bil dolgoletni borec za demokracijo pod komunističnim režimom, a je po desetletjih življenja v liberalni demokraciji ugotovil, da imata oba politična sistema veliko več skupnega, kot je nekoč verjel. Oba imata podobne zgodovinske korenine v zgodnji moderni dobi in podobna pojmovanja o zgodovini, družbi, religiji, politiki, kulturi in človeški naravi.
Na predstavitvi so sodelovali trije eminentni misleci, poleg samega avtorja še britanski politični komentator in časnikar John O'Sullivan, ameriški konservativni publicist in kolumnist Rod Dreher, pa tudi voditelj pogovora, prvi predsednik demokratične slovenske vlade Lojze Peterle.
Legutko v knjigi raziskuje skupne značilnosti obeh sistemov in pojasnjuje, da liberalizem dosega iste cilje kot komunizem, a brez brutalnosti. V pogovoru so sogovorniki uporabljali tudi izraz »mehki totalitarizem« (»soft totalitarism«). Oba sistema reducirata človeštvo na navadnega človeka, ki verjame, da se lahko osvobodi zgodovine. Tako komunisti kot liberalni demokrati nočejo sprejeti vrednot zunaj političnega sistema, ki mu prisegajo zvestobo. Oba sistema tudi zavračata kritičen pogled na svoje ideološke predsodke.
Legutko: "Spremembe v družbi bi morali začeti z jezikom"
Sogovorniki so se dotaknili »demonov« oz. pasti, ki se skrivajo v demokraciji, govorili so tako o točkah vstopa v novi totalitarizem kot vplivu, ki ga imajo tovrstne težnje na identiteto in razumevanje resnice, razpravljali pa so tudi o možnih rešitvah.
Legutko je dejal, da ljudje danes napačno razumejo družbo. Stvari poimenujemo z napačnimi besedami, tudi takimi, ki pomenijo nasprotno od tega, kar v resnici mislimo. Grožnja svobodi ni več enaka, kot je bila včasih. Napadi na svobodo so nekako napačno postali izraz svobode, saj se vse pogosteje v imenu svobode svobodo mnogim odvzema. Družbo moramo spremeniti tako, da stvari poimenujemo s pravimi imeni.
Dreher: "Totalitarizem še vedno živi"
Foto: Peter Merše
Dreher je izrazil mnenje, da živimo v času vzpona povsem novega totalitarizma, ki manj spominja na Orwellovo distopijo »1984«, bolj pa na Huxleyjev »Krasni novi svet«. Ljudje se tako kot v primeru komunizma delijo v razrede, le da gre tokrat za »spolne«, »rasne« in podobno. Voditelji tega toka si želijo tako kot v preteklem totalitarizmu obvladovati vse – »osebno je politično«. S tem močno vplivajo na identiteto ljudi. Nedvoumno je povedal, da je transspolnost, ki se neustavljivo širi znotraj ameriške družbe, iz katere Dreher izhaja, že močno škodovala mlajšim generacijam in je kot taka največji problem za identiteto. Ko starši otroka v otroštvu ne morajo v vplivati na njegovo vzgojo, je to hud poseg v svobodo in oblika totalitarizma.
O'Sullivan: "Komunisti se vedno znova prilagodijo razmeram"
Lojze Peterle je poudaril eno glavnih tem Legutkove knjige, ki je velika prilagodljivost novim političnim in družbenim razmeram. Spomnil je, da so slovenski levičarji pred osamosvojitvijo govorili »Evropa, ne«, takoj po tem pa »Evropa zdaj«.
John O'Sullivan je temu pritrdil in pridal pregovor, da se »komunizem ponavlja, najprej kot genocid, potem pa kot terapija«. Komunisti imajo tudi po njegovem »neverjetno sposobnost prilagajanja«. Spomnil je, da mu je neki komunist v času padca komunizma napovedal to, kar se je zgodilo: trdo marksistično usmerjena manjšina bo postala vedno manj relevantna, večina ljudi pa bo postala socialnih demokratov. Vseeno pa intimno ostajajo zvesti starejšim ideološkim vzorcem, ki preko maske demokracije vplivajo na družbo z novo, prilagojeno ideologijo, ki je zelo močna. "Nikoli si nisem mislil, da bom živel v Evropi, v kateri bodo osrednje oblasti diktirale pravila, kot so narava družine in ali imajo lahko zdravniki, ki ne želijo sodelovati pri evtanaziji in splavu, odvzeto možnost ugovora vesti," je na velike spremembe opozoril Anglež. To je pravilo tudi v državah, kjer na volitvah zmaguje desnica, za kar je kot primer izpostavil Poljsko, kjer so do izpada iz parlamenta pred nekaj leti socialni demokrati le še tonili. Vendar pa so ohranili vplivne položaje v številnih ključnih družbenih institucijah, med katerimi so tudi mediji in izobrazba
Najpomembnejša resnica
Vsi so izrazili zavedanje, da je ključnega pomena odnos do resnice, ter težavo, kot je povedal Legutko, pomanjkanja interesa, ki ljudi več ne zanima, saj dajejo prednost svojim občutjem. To so povezali tudi z našim svetom, ki je že post-krščanski in v njem kot takem resnica ni osrednja vrednota. Velikega pomena je učenje otrok o zgodovini, ki jih je zaznamovala, saj je naivno verjeti, da lahko preteklost izbrišemo. V slovenskem kontekstu, ki ga je občasno podal Peterle, je pri tem osrednjega pomena tragično zanemarjanje izobraževanja o dogodkih slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Foto: Wikimedia Commons[/caption]
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.