Vzdržujemo drago državo, a ko se kaj zalomi, naj »solidarnostno« plačajo »kapitalistični pujsi«, ki jim je mar zgolj za denar

Zajem slike: N1 Slovenija

Slovenci imamo drago državo. Logično do neke mere, saj smo majhni, posebni, butični. Tako rekoč ponosni na dejstvo, da imamo (oz. bi vsaj želeli imeti) vse, kar imajo veliki. Ta slogan se je v Sloveniji res dobro prijel. Verjetno zaradi podtona občutka manjvrednosti, ki ga v sebi nosi. Namreč to neprestano opominjanje, da nisi nič slabši od drugih, samo zaradi svoje majhnosti, čeprav v resnici misliš točno to.

Smo torej majhni, kar pomeni, da moramo vsi plačati več za to, da imamo državo, ki ima vse in še več. Recimo 20 ministrstev, pa vsaj 27 javnih agencij in skladov, trenutno 212 občin itn. Prav tako želimo vsi v svoji bližini zdravstvene domove, bolnice, šole in univerze. Pa cestno, železniško, letalsko infrastrukturo, ladje, ribiče, civilno družbo, razna društva, inštitute ... Seznam je dolg, ker resna država pač ni hec. Poleg tega mora vseh cca 200.000 v javni upravi (točne številke pri nas še vedno ne ve nihče) nekaj delati.

In že 30 let nas ta ista država (oz. njeni politiki) prepričuje, da je to normalno. Da pač država z veliko storitvami veliko stane. Da moramo plačati več za to, da bo država, z vsemi svojimi agencijami, skladi, ministrstvi in ostalim javnim aparatom, poskrbela, da bomo varni, zdravi, izobraženi in zaščiteni pred nepredvidenimi situacijami. A ko do nepredvidene situacije dejansko pride, recimo katastrofalnih poplav, se ves ta aparat zažene predvsem zato, da išče vire tam, kjer jemlje tako ali tako vsak mesec, leto, desetletja. Po dobri stari socialistični navadi je potrebno za nekaj, kar tako ali tako plačujemo, ponovno plačati. »Solidarno«. Jaz, vi, banka, zavarovalnica, podjetje, obrtnik ... podobno, kot je recimo praksa, da zdravstvo, ki letno porabi milijarde, nato pričakuje solidarnostno zbiranje sredstev za zahtevnejše operacije v tujini. Ali pa, kot je najnovejša domislica, da se dodatno obdavči presežne dobičke zavarovalnic in bank (predlagam recimo še vsaj energetiko).

Po dobri stari socialistični navadi je potrebno za nekaj, kar tako ali tako plačujemo, ponovno plačati. »Solidarno«. Jaz, vi, banka, zavarovalnica, podjetje, obrtnik ...

Morda upravičeno, če bi imeli sistem »vitke države« in bi bilo normalno, da pač nekaterih stvari ne plačujemo in jih zato nimamo. A mi plačujemo. Vse to, kar naj bi sedaj plačali ponovno – solidarno.

A še nimamo te lažne (socialistične) solidarnosti dovolj? Sistem smo zamenjali že pred 32 leti, zato naj škodo pokrije država s prerazporeditvami znotraj obstoječega proračunskega okvirja. Poplave in prizadetost ljudi so seveda tragične, a obnova je stvar države, ker jo zato imamo in tudi bogato plačujemo. Skrajni čas, da naredi že končno red na področju gradenj, vodotokov in plazov. Da neha zapravljati za mnenja, analize, strokovne študije, »civilno« družbo, neupravičeno socialo ter začne DELATI. Recimo pripravi podlage za črpanje tistih 300 milijonov EUR sredstev, ki jih obljublja EU, namesto da sklicuje »donatorske« konference in ustanavlja neučinkovite strateške svete in verjetno še kakšno agencijo ali sklad.

Ker obstajajo veliko bolj ciljni, hitrejši, predvsem pa učinkovitejši ukrepi direktnih olajšav pri dohodnini in dobičkih ali pa preprosta refundacija tistim nekaj tisočim, ki so dejansko izgubili vse, v kolikor so nepremičnine seveda legalne in zakonite. Vso ostalo infrastrukturo pa tako ali tako zagotavljajo občine in država po svoji primarni funkciji, za kar razpolagajo s širokim naborom finančnih instrumentov znotraj obstoječega proračuna (prerazporeditve, ciljne dodatne zadolžitve, črpanje EU skladov).

A kot imamo oblast, ki si jo zaslužimo, tako imamo tudi državo, ki je naše zrcalo. Kot je iritantno, da država ne prevzame odgovornosti tam, kjer to pričakujemo, bomo tudi sami morali poskrbeti, da solidarnosti in tragedije ne bomo enačili z neumnostjo in pišmeuhovsko vehemenco. Kako lahko gradimo 50 m od rečne struge in se nam zdi to varno? Kako lahko plačamo 200 eur letne premije in se nam zdi, da smo dejansko zavarovali imetje? Kako lahko konstantno posiljujemo okolje z nereguliranimi posegi, ker vemo, da je država neučinkovita, nato pa v isti sapi vpijemo državi, da naj pomaga? In ali sploh kdo razume populizem, ki smo se ga nedavno šli na referendumih o vodah, davkih ali škodljivosti volilnih odločitev, po katerih imajo sedaj prednost spomeniki in sajenje rožic?

Če ne drugače, so to vprašanja, ki bi morala svetiti na ogromnih jumbo plakatih po vsej Sloveniji, da se nekateri zbudijo ali pa vsaj zdramijo.

Sistemska dvoličnost

Seveda ne gre posploševati, a na terenu vidiš in slišiš marsikaj. Tudi to, da bi bilo drugače, če bi bil v državi red, če bi se spoštovali zakoni, če bi ves ta državni aparat dejansko delal to, za kar ga plačujemo. Tako pa živimo v sistemu, kjer imamo na eni strani razbohoteno in drago strukturo upravljanja, ki ob prvem resnem problemu računa na solidarnost namesto na lastne resurse. Ter na drugi neopravnomočene državljane, ki taisto državo goljufajo kot nacionalni šport, ploskajo škodljivemu populizmu, a istočasno ob tragediji pričakujejo učinkovito in strokovno pomoč.

Vsi tisti, ki pošteno plačujemo davke, od podjetij do državljanov, se lahko upravičeno vprašamo, zakaj še sploh kaj plačati. Kljub vsemu plačanemu bomo delali še solidarnostno (kot v propadli Jugoslaviji), doplačevali odstotke od dohodnine, podjetja pa bodo primorana »donirati« prispevke, da ne bi bila javno križana kot »kapitalistični pujsi«, ki jim je mar zgolj denar (kot recimo nazadnje zdravniki).

Kot da ne bi vsega tega že doživeli in preživeli. Neučinkovito in potratno državo, škodljiv populizem, lažno solidarnost, delovne sobote, »prostovoljne donacije« podjetij. Pravzaprav je res najbolje, da vse spet podržavimo, imenujemo kakega (sončnega) upravitelja ali diktatorčka, morda ustanovimo kak »ljudski« centralni komite in končno, po vzoru mokrih sanj naših levih in »levih«, spet postanemo »socialistični raj« z veliko poštenimi in solidarnimi ljudmi, ki jim denarja ni mar. Trave je namreč dovolj. Idiotov, ki jo bodo (po)žrli, pa žal očitno tudi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike