Zadnje stoletje je doba velikih uspehov človeštva

Svet se je v zadnjih stotih letih spremenil toliko, kot še nikoli doslej. Srečni stoletniki, rojeni v začetku prejšnjega stoletja, so v svojem življenju imeli možnost videti neverjetne spremembe, ki si jih v otroštvu niso mogli predstavljati.

Večina najprej pomisli na tehnološki napredek, »od petrolejke do iPada«, kot je svojo knjigo spominov naslovil slovenski duhovnik v Trstu Dušan Jakomin, živeč med leti 1925 in 2015.

Spremembe pa so bile tudi družbene in gospodarske. V začetku druge polovice prejšnjega stoletja smo na Zahodu in v Vzhodni Aziji na primer vstopili v dobo še nikoli videne gospodarske rasti, skoraj v vseh pogledih so ženske dobile več pravic in svoboščin, svetovno prebivalstvo je štirikrat večje kot ob začetku stoletja, ko število ljudi ni odstopalo od zgodovinske norme, potovanje okrog sveta je možno v 24 urah napram mesecem ali letom pred stoletjem.

To je le nekaj primerov vseh sprememb, ki so svet skoraj popolnoma spremenile, predvsem na bolje.

https://twitter.com/SteveStuWill/status/1687533903601709056?s=20

Smrtnost otrok praktično odpravljena

Velike spremembe je z družbenimi spremembami doživela osnovna družbena celica – družina. Med množico sprememb so tako pozitivne kot negativne. Verjetno najbolj proslave vredna je radikalno zmanjšanje otroške smrtnosti. Tragedija otrokove smrti, ki je bila za starše zgodovinsko blizu norme in ena najbolj travmatičnih izkušenj, ki jo lahko doživimo, je danes velika izjema, ki k sreči doleti le redke.

Napredek medicine in vzpostavitev infrastrukture porodnišnic so v veliki meri zaslužne za to, vključno z veliko bolj varnim porodom mame. To velja tudi za odrasle, ki so sicer imeli tudi prej bistveno boljše pogoje za preživetje kot otroci. To je tudi glavni razlog za tako skokovito povečanje prebivalstva, ki je lani doseglo 8 milijard. Pričakovana življenjska doba je prav na račun večinsko odpravljene otroške smrtnosti poskočila iz dobrih 30 let leta 1900 do dobrih 70 danes, globalno, upoštevajoč tudi najrevnejše države.

Rast pa se že najmanj pol stoletja radikalno manjša, kar je povezano z drugo veliko spremembo. Zdi se, da je posledica preživetja (praktično) vseh otrok vsaj eden od razlogov, da se pari odločajo za vse manj otrok, kar je globalni trend. Če so družine v začetku stoletja vključevale (in preživele do odraslosti) pet, deset in več otrok, se danes odločajo za bistveno manjše število otrok, na Zahodu in Vzhodni Aziji tudi le po enega ali dva. Vendar pa ti otroci odraščajo v bistveno boljših razmerah kot kadarkoli v zgodovini. Naraščajoč delež novorojenih bo imelo med odraščanjem bistveno boljše sanitarne in izobraževalne pogoje, tudi najbolj prikrajšani pa dostop do pitne vode. To omogoča gospodarska rast, kot opisujemo kasneje.

Emancipacija žensk

Z zmanjševanjem rodnosti je povezana tudi emancipacija žensk. Te so bile pred stoletjem pretežno še odgovorne za domače zadeve in so redkeje kot moški opravljale javne in vodilne službe. Tudi v izobrazbi, predvsem univerzitetni, je bila takrat ženska prisotnost bolj kot ne izjema, četudi ne neobstoječa pri okoli 10 %. Danes ženske predstavljajo več kot polovico univerzitetno izobraženih oseb, vse do doktorata. Veliko se jih je izkazalo za sposobne voditeljice, tako na ravni podjetij in podobnih institucij kot v politiki. Predvsem na Zahodu, pa tudi drugje po svetu, je večina držav že imela prvo žensko voditeljico.

Sposobne ženske imajo v Zahodnem svetu danes praktično enake možnosti kot moški, da postanejo, karkoli si želijo. (Foto: depositphotos.com)

 

Kljub temu najzahtevnejše in najodgovornejše službe v večini opravljajo moški. Zdi se, da so pripravljeni žrtvovati več svojega časa za kariero in ugled, medtem pa mnoge ženske, ki se niso podvrgle feminizmu, še vedno želijo preživeti čas z družino in otroki. Kljub velikim spremembam so torej zaenkrat moški še vedno moški, ženske pa ženske.

Ekonomska rast kot gonilo materialnega napredka

Vse te in tudi druge spremembe po mnenju različnih poznavalcev izhajajo iz najbolj osrednje spremembe, ki je ekonomska rast in z njo povezan višji materialni življenjski standard. Ni skrivnost, da v mnogih ozirih tudi revnejši živijo bolje kot večina plemstva v zgodovini, kar omogoča bistveno manj odvisnosti od skupnosti in individualistično življenje, kjer so osebno ugodje, ambicije in samouresničitev pred dolžnostjo do družbe, družine ali morda verskih skupnosti. Slednje so skoraj povsod v bogatem svetu v zatonu, kar, mimogrede, predstavlja še eno od velikih sprememb.

Hrane v večini predelov sveta ne manjka in je dostopna, socialna mreža skrbi za zdravstveno oskrbo, brezdomstvo je skoraj izključno posledica napačnih osebnih okoliščin in odločitev. Drži, da vse to velja za razviti svet bolj kot za nerazvitega. Če je celo v bogati Zahodni Evropi povprečni slehernik v 19. stoletju shajal z manj kot dolarjem na dan, je napredek v tem predelu sveta danes očiten.

 

Vendar tudi preostanek sveta ne zaostaja toliko, kot si včasih na Zahodu stereotipno predstavljamo. Absolutna revščina, ki je definirana kot nepreskrbljenost z najosnovnejšimi potrebami, kot sta pitna voda in minimalna dovoljšna prehranjenost, je mednarodno določena z 1,9 dolarja dohodka na dan. V to kategorijo pade vsak deseti Zemljan, kar se zdi veliko, a ravno to pove veliko o storjenem napredku. Še trideset let nazaj so se v to kategorijo uvrščali štirje od desetih prebivalcev Zemlje (43 %).

Združeni narodi so si takrat zastavili cilj, da bodo delež prepolovili do leta 2020. Zgodilo se je že leta 2011, ko je v kategorijo spadalo le še 21 % sveta. V nasprotju s črnogledimi scenariji je torej veliko razlogov za optimizem, saj bi lahko ob nadaljevanju trenda danes rojeni otroci povsod po svetu še pred koncem otroštva bili povsem rešeni najhujših oblik pomanjkanja.

Priča smo torej največjemu uspehu človeštva, vsaj v materialnem smislu. Ob tem se pojavljajo izzivi, ki jih v preteklosti niso poznali, kot je pomanjkanje smisla življenja, ki je bil odplaknjen z religijo, pa tudi vse več razdrtih družin, kar izhaja iz individualizma. Vendar je tudi odnos do bližnjega tisti, ki je preko solidarnosti in načel prostega trga, ki je gospodarstvo povsod vzdignil na še nikoli videno raven, že pokazal velik domet, ki ga lahko dosežemo s človekovo inovativnostjo.