Zadnje stoletje je doba velikih uspehov človeštva
POSLUŠAJ ČLANEK
Svet se je v zadnjih stotih letih spremenil toliko, kot še nikoli doslej. Srečni stoletniki, rojeni v začetku prejšnjega stoletja, so v svojem življenju imeli možnost videti neverjetne spremembe, ki si jih v otroštvu niso mogli predstavljati.
Večina najprej pomisli na tehnološki napredek, »od petrolejke do iPada«, kot je svojo knjigo spominov naslovil slovenski duhovnik v Trstu Dušan Jakomin, živeč med leti 1925 in 2015.
Spremembe pa so bile tudi družbene in gospodarske. V začetku druge polovice prejšnjega stoletja smo na Zahodu in v Vzhodni Aziji na primer vstopili v dobo še nikoli videne gospodarske rasti, skoraj v vseh pogledih so ženske dobile več pravic in svoboščin, svetovno prebivalstvo je štirikrat večje kot ob začetku stoletja, ko število ljudi ni odstopalo od zgodovinske norme, potovanje okrog sveta je možno v 24 urah napram mesecem ali letom pred stoletjem.
To je le nekaj primerov vseh sprememb, ki so svet skoraj popolnoma spremenile, predvsem na bolje.
https://twitter.com/SteveStuWill/status/1687533903601709056?s=20
Velike spremembe je z družbenimi spremembami doživela osnovna družbena celica – družina. Med množico sprememb so tako pozitivne kot negativne. Verjetno najbolj proslave vredna je radikalno zmanjšanje otroške smrtnosti. Tragedija otrokove smrti, ki je bila za starše zgodovinsko blizu norme in ena najbolj travmatičnih izkušenj, ki jo lahko doživimo, je danes velika izjema, ki k sreči doleti le redke.
Napredek medicine in vzpostavitev infrastrukture porodnišnic so v veliki meri zaslužne za to, vključno z veliko bolj varnim porodom mame. To velja tudi za odrasle, ki so sicer imeli tudi prej bistveno boljše pogoje za preživetje kot otroci. To je tudi glavni razlog za tako skokovito povečanje prebivalstva, ki je lani doseglo 8 milijard. Pričakovana življenjska doba je prav na račun večinsko odpravljene otroške smrtnosti poskočila iz dobrih 30 let leta 1900 do dobrih 70 danes, globalno, upoštevajoč tudi najrevnejše države.
Rast pa se že najmanj pol stoletja radikalno manjša, kar je povezano z drugo veliko spremembo. Zdi se, da je posledica preživetja (praktično) vseh otrok vsaj eden od razlogov, da se pari odločajo za vse manj otrok, kar je globalni trend. Če so družine v začetku stoletja vključevale (in preživele do odraslosti) pet, deset in več otrok, se danes odločajo za bistveno manjše število otrok, na Zahodu in Vzhodni Aziji tudi le po enega ali dva. Vendar pa ti otroci odraščajo v bistveno boljših razmerah kot kadarkoli v zgodovini. Naraščajoč delež novorojenih bo imelo med odraščanjem bistveno boljše sanitarne in izobraževalne pogoje, tudi najbolj prikrajšani pa dostop do pitne vode. To omogoča gospodarska rast, kot opisujemo kasneje.
Z zmanjševanjem rodnosti je povezana tudi emancipacija žensk. Te so bile pred stoletjem pretežno še odgovorne za domače zadeve in so redkeje kot moški opravljale javne in vodilne službe. Tudi v izobrazbi, predvsem univerzitetni, je bila takrat ženska prisotnost bolj kot ne izjema, četudi ne neobstoječa pri okoli 10 %. Danes ženske predstavljajo več kot polovico univerzitetno izobraženih oseb, vse do doktorata. Veliko se jih je izkazalo za sposobne voditeljice, tako na ravni podjetij in podobnih institucij kot v politiki. Predvsem na Zahodu, pa tudi drugje po svetu, je večina držav že imela prvo žensko voditeljico.
Kljub temu najzahtevnejše in najodgovornejše službe v večini opravljajo moški. Zdi se, da so pripravljeni žrtvovati več svojega časa za kariero in ugled, medtem pa mnoge ženske, ki se niso podvrgle feminizmu, še vedno želijo preživeti čas z družino in otroki. Kljub velikim spremembam so torej zaenkrat moški še vedno moški, ženske pa ženske.
Vse te in tudi druge spremembe po mnenju različnih poznavalcev izhajajo iz najbolj osrednje spremembe, ki je ekonomska rast in z njo povezan višji materialni življenjski standard. Ni skrivnost, da v mnogih ozirih tudi revnejši živijo bolje kot večina plemstva v zgodovini, kar omogoča bistveno manj odvisnosti od skupnosti in individualistično življenje, kjer so osebno ugodje, ambicije in samouresničitev pred dolžnostjo do družbe, družine ali morda verskih skupnosti. Slednje so skoraj povsod v bogatem svetu v zatonu, kar, mimogrede, predstavlja še eno od velikih sprememb.
Hrane v večini predelov sveta ne manjka in je dostopna, socialna mreža skrbi za zdravstveno oskrbo, brezdomstvo je skoraj izključno posledica napačnih osebnih okoliščin in odločitev. Drži, da vse to velja za razviti svet bolj kot za nerazvitega. Če je celo v bogati Zahodni Evropi povprečni slehernik v 19. stoletju shajal z manj kot dolarjem na dan, je napredek v tem predelu sveta danes očiten.
Vendar tudi preostanek sveta ne zaostaja toliko, kot si včasih na Zahodu stereotipno predstavljamo. Absolutna revščina, ki je definirana kot nepreskrbljenost z najosnovnejšimi potrebami, kot sta pitna voda in minimalna dovoljšna prehranjenost, je mednarodno določena z 1,9 dolarja dohodka na dan. V to kategorijo pade vsak deseti Zemljan, kar se zdi veliko, a ravno to pove veliko o storjenem napredku. Še trideset let nazaj so se v to kategorijo uvrščali štirje od desetih prebivalcev Zemlje (43 %).
Združeni narodi so si takrat zastavili cilj, da bodo delež prepolovili do leta 2020. Zgodilo se je že leta 2011, ko je v kategorijo spadalo le še 21 % sveta. V nasprotju s črnogledimi scenariji je torej veliko razlogov za optimizem, saj bi lahko ob nadaljevanju trenda danes rojeni otroci povsod po svetu še pred koncem otroštva bili povsem rešeni najhujših oblik pomanjkanja.
Priča smo torej največjemu uspehu človeštva, vsaj v materialnem smislu. Ob tem se pojavljajo izzivi, ki jih v preteklosti niso poznali, kot je pomanjkanje smisla življenja, ki je bil odplaknjen z religijo, pa tudi vse več razdrtih družin, kar izhaja iz individualizma. Vendar je tudi odnos do bližnjega tisti, ki je preko solidarnosti in načel prostega trga, ki je gospodarstvo povsod vzdignil na še nikoli videno raven, že pokazal velik domet, ki ga lahko dosežemo s človekovo inovativnostjo.
Večina najprej pomisli na tehnološki napredek, »od petrolejke do iPada«, kot je svojo knjigo spominov naslovil slovenski duhovnik v Trstu Dušan Jakomin, živeč med leti 1925 in 2015.
Spremembe pa so bile tudi družbene in gospodarske. V začetku druge polovice prejšnjega stoletja smo na Zahodu in v Vzhodni Aziji na primer vstopili v dobo še nikoli videne gospodarske rasti, skoraj v vseh pogledih so ženske dobile več pravic in svoboščin, svetovno prebivalstvo je štirikrat večje kot ob začetku stoletja, ko število ljudi ni odstopalo od zgodovinske norme, potovanje okrog sveta je možno v 24 urah napram mesecem ali letom pred stoletjem.
To je le nekaj primerov vseh sprememb, ki so svet skoraj popolnoma spremenile, predvsem na bolje.
https://twitter.com/SteveStuWill/status/1687533903601709056?s=20
Smrtnost otrok praktično odpravljena
Velike spremembe je z družbenimi spremembami doživela osnovna družbena celica – družina. Med množico sprememb so tako pozitivne kot negativne. Verjetno najbolj proslave vredna je radikalno zmanjšanje otroške smrtnosti. Tragedija otrokove smrti, ki je bila za starše zgodovinsko blizu norme in ena najbolj travmatičnih izkušenj, ki jo lahko doživimo, je danes velika izjema, ki k sreči doleti le redke.
Napredek medicine in vzpostavitev infrastrukture porodnišnic so v veliki meri zaslužne za to, vključno z veliko bolj varnim porodom mame. To velja tudi za odrasle, ki so sicer imeli tudi prej bistveno boljše pogoje za preživetje kot otroci. To je tudi glavni razlog za tako skokovito povečanje prebivalstva, ki je lani doseglo 8 milijard. Pričakovana življenjska doba je prav na račun večinsko odpravljene otroške smrtnosti poskočila iz dobrih 30 let leta 1900 do dobrih 70 danes, globalno, upoštevajoč tudi najrevnejše države.
Rast pa se že najmanj pol stoletja radikalno manjša, kar je povezano z drugo veliko spremembo. Zdi se, da je posledica preživetja (praktično) vseh otrok vsaj eden od razlogov, da se pari odločajo za vse manj otrok, kar je globalni trend. Če so družine v začetku stoletja vključevale (in preživele do odraslosti) pet, deset in več otrok, se danes odločajo za bistveno manjše število otrok, na Zahodu in Vzhodni Aziji tudi le po enega ali dva. Vendar pa ti otroci odraščajo v bistveno boljših razmerah kot kadarkoli v zgodovini. Naraščajoč delež novorojenih bo imelo med odraščanjem bistveno boljše sanitarne in izobraževalne pogoje, tudi najbolj prikrajšani pa dostop do pitne vode. To omogoča gospodarska rast, kot opisujemo kasneje.
Emancipacija žensk
Z zmanjševanjem rodnosti je povezana tudi emancipacija žensk. Te so bile pred stoletjem pretežno še odgovorne za domače zadeve in so redkeje kot moški opravljale javne in vodilne službe. Tudi v izobrazbi, predvsem univerzitetni, je bila takrat ženska prisotnost bolj kot ne izjema, četudi ne neobstoječa pri okoli 10 %. Danes ženske predstavljajo več kot polovico univerzitetno izobraženih oseb, vse do doktorata. Veliko se jih je izkazalo za sposobne voditeljice, tako na ravni podjetij in podobnih institucij kot v politiki. Predvsem na Zahodu, pa tudi drugje po svetu, je večina držav že imela prvo žensko voditeljico.
Kljub temu najzahtevnejše in najodgovornejše službe v večini opravljajo moški. Zdi se, da so pripravljeni žrtvovati več svojega časa za kariero in ugled, medtem pa mnoge ženske, ki se niso podvrgle feminizmu, še vedno želijo preživeti čas z družino in otroki. Kljub velikim spremembam so torej zaenkrat moški še vedno moški, ženske pa ženske.
Ekonomska rast kot gonilo materialnega napredka
Vse te in tudi druge spremembe po mnenju različnih poznavalcev izhajajo iz najbolj osrednje spremembe, ki je ekonomska rast in z njo povezan višji materialni življenjski standard. Ni skrivnost, da v mnogih ozirih tudi revnejši živijo bolje kot večina plemstva v zgodovini, kar omogoča bistveno manj odvisnosti od skupnosti in individualistično življenje, kjer so osebno ugodje, ambicije in samouresničitev pred dolžnostjo do družbe, družine ali morda verskih skupnosti. Slednje so skoraj povsod v bogatem svetu v zatonu, kar, mimogrede, predstavlja še eno od velikih sprememb.
Hrane v večini predelov sveta ne manjka in je dostopna, socialna mreža skrbi za zdravstveno oskrbo, brezdomstvo je skoraj izključno posledica napačnih osebnih okoliščin in odločitev. Drži, da vse to velja za razviti svet bolj kot za nerazvitega. Če je celo v bogati Zahodni Evropi povprečni slehernik v 19. stoletju shajal z manj kot dolarjem na dan, je napredek v tem predelu sveta danes očiten.
Vendar tudi preostanek sveta ne zaostaja toliko, kot si včasih na Zahodu stereotipno predstavljamo. Absolutna revščina, ki je definirana kot nepreskrbljenost z najosnovnejšimi potrebami, kot sta pitna voda in minimalna dovoljšna prehranjenost, je mednarodno določena z 1,9 dolarja dohodka na dan. V to kategorijo pade vsak deseti Zemljan, kar se zdi veliko, a ravno to pove veliko o storjenem napredku. Še trideset let nazaj so se v to kategorijo uvrščali štirje od desetih prebivalcev Zemlje (43 %).
Združeni narodi so si takrat zastavili cilj, da bodo delež prepolovili do leta 2020. Zgodilo se je že leta 2011, ko je v kategorijo spadalo le še 21 % sveta. V nasprotju s črnogledimi scenariji je torej veliko razlogov za optimizem, saj bi lahko ob nadaljevanju trenda danes rojeni otroci povsod po svetu še pred koncem otroštva bili povsem rešeni najhujših oblik pomanjkanja.
Priča smo torej največjemu uspehu človeštva, vsaj v materialnem smislu. Ob tem se pojavljajo izzivi, ki jih v preteklosti niso poznali, kot je pomanjkanje smisla življenja, ki je bil odplaknjen z religijo, pa tudi vse več razdrtih družin, kar izhaja iz individualizma. Vendar je tudi odnos do bližnjega tisti, ki je preko solidarnosti in načel prostega trga, ki je gospodarstvo povsod vzdignil na še nikoli videno raven, že pokazal velik domet, ki ga lahko dosežemo s človekovo inovativnostjo.
Zadnje objave
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Predlog za film: Videnje
8. 9. 2024 ob 12:30
Špageti z zelenjavo in kurkumo
8. 9. 2024 ob 9:00
V Oplotnici so odmevale slovenske melodije
8. 9. 2024 ob 6:00
Kompliment ali nadlegovanje?
7. 9. 2024 ob 18:45
Zbogom, RTV Slovenija
7. 9. 2024 ob 16:30
Nor na tek
7. 9. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Grenka usoda največjega optimista (Kekec, 1. del)
8. 9. 2024 ob 15:35
Predlog za film: Videnje
8. 9. 2024 ob 12:30
Špageti z zelenjavo in kurkumo
8. 9. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
SEP
08
Zgodba o dveh transportih
11:30 - 12:30
SEP
09
Rovi pod starim Kranjem: Digitalni potep
17:00 - 18:00
SEP
11
SEP
11
Kuharska delavnica - HSD Črnomelj
10:00 - 12:00
Izbor urednika
Vroča polemika po Magnificovem koncertu
5. 9. 2024 ob 16:20
V katerih letih se najbolj postaramo?
30. 8. 2024 ob 21:15
Romi iz naselij Goriča vas in Otavice pri Ribnici sami zavračajo dostavo pitne vode
30. 8. 2024 ob 12:36
8 komentarjev
AlojzZ
Naglo izumiramo a nekdo govori o napredku. Strašna je slepota!
Gregor
@AlojzZ drži. Grozno je!, a izumirajočo generacijo so ustvarili in izšolali današnji penzionerji. P.s.Tisti, ki itak še naprejo vsem jamrajo.
rasputin
Znanost in tehnologija sta res neverjetno napredovali, toda človek, ki podleže biološki evoluciji, je ostal praktično enak. Nastaja razkorak med tehnologijo in sposobnostjo sprejemanja in prilaganja človeštva nanjo.
Ker sodobna tehnologija omogoča, da vedno več ljudi "meša meglo" v poklicih in službah, katerih dodana vrednost je nikakršna, smo soočeni z vedno novimi ideologijami, ki so na robu ali čez rob zdrave pameti. Te ideologije vdirajo celo na univerze, ki bi morale biti gojišče znanstvenih kadrov.
Zlasti družboslovne vede postajajo katalizatorji poneumljanja študentov in posledično družbe. Profesorji izgubljajo službe, ker študentu ne priznajo njegovega namišljenega spola.
Ženski šport ponekod propada, ker v njem nastopajo moški, ki se počutijo ženske.
Kakšni bedniki so to, ki hočejo zmagovati v ženski konkurenci, čeprav so moški?!
In kakšni so ideologi, ki oblikujejo tovrstne bolne ideje ter kakšni so politiki, ki jih uzakonjajo, na primer Biden?
kdorkoli
"Zlasti družboslovne vede postajajo katalizatorji poneumljanja študentov in posledično družbe. Profesorji izgubljajo službe, ker študentu ne priznajo njegovega namišljenega spola." To pot za prispevek bravo, rasputin!
stanko
Tehnično tehnološki napredek je res enormen, je pa res tudi to, da se ni še nikoli pojedlo toliko antidepresivov in pomirjeval, kot sedaj in za to je kriv ravno isti tehnično tehnološki napredek.
Katarina Mikus
Najbrž res. Prav gotovo bi pa jih jedli tudi pred 200 leti, če bi jih imeli. Tako so pa ljudje pač trpeli.
Gregor
Drži @Katarina Mikus, drži pa tudi, da so meli alkohol. Kdor si ga je seveda lahko (v željenih količinah) privoščil...@stanko si je zadevo poenostavil, da s takimi izjavami podpre teorijo, kako zelo nam je v resnici hudo. Smo slišali. Grozno je ;)
Igor Ferluga
Dejstva oz pogledi o katerih Vid Sosič tule piše, dokazujejo predvsem, da je življenje v zadnjem stoletju postalo lagodnejse. Dokazov, da je bolj smisla, svetlobe in sreče polno kot je bilo nekdaj, je pa bore malo. Je nekaj znakov, ki govorijo, da je danes bolje, a morda se vec tistih, ki so izvor resne skrbi. Recimo slike iz življenja po ulicah današnjega San Francisca in tudi drugih velemestih Zahoda. Recimo stanje družin in rodnosti. Recimo statistike o tem, koliko današnja mladina v povprecju časa namenja miselno skromnim in pogosto nasilnim računalniškim igricam, pornografiji v vseh, tudi najbolj sprevrzenih verzijah, pa Instagram in Tiktok banalnostim, kaksne so njihove glasbene preference, medtem ko so njihovi predniki v nemajhnem številu v kavarnah šahirali, požirali doma Shakespearja, Petrarco, Goetheja, Tolstoja, Preserna in se drenjali na stojiščih ob predstavah v drami in operi- baletu. Če je to napredek in če kdo misli, da bo tako preživljanje prostega časa mladih brez slabih posledic... Znameniti Kenneth Clark je 1969 za BBC ( ob sodelovanju takrat se mladega urednika Davida Attenborougha) naredil legendarno, vsebinsko globoko serijo Civilisation. Ki ovrednoti kulturne dosezke vseh dob in v njih odkriva dobre in slabe plati. Vsekakor mi v primeri s Clarkovimi globokimi videnji pogled tega članka izveni nekako naprednjasko sociologizatorski in plehko optimističen.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.