Zadnji Pahorjev vrh Brdo-Brioni v luči ohladitev odnosov med Slovenijo in Srbijo

Včeraj so se predsedniki držav Zahodnega Balkana znova sestali na Brdu pri Kranju na vsakoletnem vrhu procesa Brdo-Brioni. Včerajšnji vrh je sicer potekal v polni sestavi, čeprav tako kot lansko leto brez visokega gosta iz Evropske unije. Letos je bil glavni del pogovorov kot vedno posvečen nadaljevanju evropske integracije držav Zahodnega Balkana. Tokrat so pogovori potekali v senci zaskrbljujočega razvoja dogodkov v Ukrajini in Balkanu. Kljub temu so se voditelji na vrhu ponovno zavzeli za mir, stabilnost in enotnost regije Zahodnega Balkana.

V tem pogledu so se predsedniki ponovno zavzeli za pospešitev vključevanja držav Zahodnega Balkana v evropske integracije, čeprav so brez dvoma pogovori tekli tudi o konkretnih problemih, še posebej v Bosni in Hercegovini in med Srbijo in Kosovom. Po devetih letih je bil to zadnji vrh dosedanjega slovenskega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je ves čas bdel nad tem procesom. S tem se odpira tudi vprašanje o prihodnosti tega procesa, kako bo potekal (če sploh bo) oziroma brez njega z novim predsednikom ali predsednico Slovenije.

Ohlajanje odnosov med Srbijo in regijo

Na vrh, ki sta ga gostila naš predsednik Pahor in hrvaški predsednik republike Zoran Milanović, so prišli predsednik Albanije Bajram Begaj, vsi trije člani predsedstva BiH Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Željko Komšić, predsednik Črne gore Milo Đukanović, kosovska predsednica Vjosa Osmani, predsednik Severne Makedonije Stevo Pendarovski in predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Pahor je sicer gostil večino voditeljev že na nedeljski večerji, a brez Vučića. Slednji je sicer povzročil resno ohladitev odnosov med Srbijo in Slovenijo po tem, ko je lažno obsodil Slovenijo za kršenje srbske »ozemeljske celovitosti« zaradi priznanja Kosova. Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je na te absurdne izjave odgovorilo s klicem srbske veleposlanice Zorane Vlatković na zagovor.

Še pred tem incidentom je Pahor na letošnjem Blejskem strateškem forumu posvaril Srbijo, naj počasi opusti svojo ultranacionalistično idejo »Srbskega sveta« in naj si raje prizadeva za mir v Bosni in Hercegovini in izboljša odnose s Kosovom. Na te modre besede je srbska vlada odgovorila s provokacijo srbskega ministra za notranje zadeve, sicer najbolj pro-rusko usmerjenega člana vlade, ki je prejšnji torek na svoji tiskovni konferenci izjavil, da Srbski svet ni povzročil nobenih smrtnih žrtev, kar ne velja za Slovenijo, ki naj bi s svojo osamosvojitvijo povzročila državljansko vojno v nekdanji Jugoslaviji v začetku 90 let.

Na včerajšnjem vrhu je srbski predsednik poskusil umiriti igro in zatrdil, da imata Srbija in Slovenija odlične odnose. Kljub temu so se od začetka vojne v Ukrajini odnosi med Srbijo in ostalimi državami Zahodnega Balkana brez dvoma poslabšali. V zadnjem polletju se je srbsko vodstvo oddaljilo tudi od EU, a pri tem premiku ostaja odprto vprašanje, ali je Vučić s tem hotel ustvariti pritisk na EU ali je imel kaj drugega v mislih. Kakorkoli, ukrajinski vojaški uspehi spomladi in v začetku septembra so premešali karte tudi na Balkanu. Lahko je pričakovati, da se bo bojevita srbska retorika začela s kopičenjem ruskih porazov ohlajati.

Bo BiH dobila status kandidatke?

Čeprav uradno pogovori niso tekli o kritičnem stanju odnosov v BiH, vemo, da je bila ta tema vsaj posredno obravnavana, saj si je Hrvaška prizadevala, da bi v sklepno izjavo letošnjega vrha vključili omembo konstitutivnosti vseh treh narodov v BiH. Izjava bi seveda v tem primeru letela na sporno volilno reformo v BiH, o kateri se stališča Hrvatov razlikujejo od ostalih dveh narodov. Predstavnik predsedstva BiH Džaferović je pri tem spomnil, da gre za notranje vprašanje BiH, ki se neposredno ne dotika Brdo-Brioni.

Eden glavnih rezultatov letošnjega vrha je bil enoten poziv EU, da BiH dodeli status kandidatke za članstvo v EU. Kot je poudaril naš predsednik Pahor, bi to bila pomembna geopolitična poteza EU, ki bi okrepila stabilnost Zahodnega Balkana. V letu in pol je to sedaj že tretji enoten poziv Slovenije in držav Zahodnega Balkana, da se BiH zagotovi konkretnejšo evropsko perspektivo.

Predsednik Pahor je v svojih dveh mandatih s svojo aktivno politiko lastnoročno poskrbel za velike premike v dvostranskih odnosih Slovenije z Avstrijo in Italijo, kot tudi v dogajanjih na Zahodnem Balkanu, za katere se zdi, da jih slovenska javnost premalo ceni.

Počasen, a odločen premik v Evropo

Na koncu vrha voditelji sicer niso sprejeli sklepne izjave, kar ni dober signal zunanjemu svetu, a so predsedniki kljub temu pokazali enotnost pri številnih temah. Poleg ponovnega poziva za podelitev statusa kandidatke BiH so voditelji zahodnega Balkana prosili EU tudi za solidarnost pri reševanju trenutne ekonomske in energetske krize. Vse države, vključno s Srbijo, so na koncu še pozvale EU, da ukine vizni režim za prebivalce vseh držav regije Zahodnega Balkana. Mimogrede, edina država, katere prebivalci še vedno potrebujejo vize za vstop v EU, je Kosovo.

Zadnji Pahorjev vrh se je zagotovo uvrstil v vrsto letošnjih dogodkov, ki širijo evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana. Spomnimo se, da sta letos poleti Albanija in Severna Makedonija končno prejeli status kandidatk za članstvo v EU. Vidimo torej, da se stanje kljub kritikam o prepočasni evropski integraciji počasi, a resnično spreminja.

Vloga Slovenije pri integraciji držav regije v EU pa sedaj postaja negotova zaradi odhoda predsednika Pahorja, ki se mu bo čez nekaj tednov iztekel drugi in zadnji predsedniški mandat. Predsednik Pahor je v svojih dveh mandatih s svojo aktivno politiko lastnoročno poskrbel za velike premike v dvostranskih odnosih Slovenije z Avstrijo in Italijo, kot tudi v dogajanjih na Zahodnem Balkanu, za katere se zdi, da jih slovenska javnost premalo ceni.

Razlogi za to so naše notranjepolitične narave, kar je škoda, saj si naš odhajajoči predsednik za svoje delo na tem področju brez dvoma zasluži priznanje. Sedaj ostaja odprto vprašanje, ali bo njegova naslednica ali naslednik znal(a) nadaljevati njegovo delo in še naprej krepiti proces Brdo-Brioni in s tem tudi vlogo Slovenije v regiji Zahodnega Balkana.