"Zadružništvo je orodje za preživetje v kapitalizmu. Ni orodje za spreminjanje družbe," je bilo slišati na akademiji Ivana Omana.

POSLUŠAJ ČLANEK

V škofjeloškem Sokolskem domu je včeraj potekala druga spominska akademija Ivana Omana, kmeta iz Zminca in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze, prve demokratične entitete v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Ta je, kot je v imenu organizatorja, Muzejskega društva Škofja Loka, povedal Aleksander Igličar, »svoj vrh dosegla z ustanovitvijo samostojne države Slovenije in vzpostavitvijo parlamentarne demokracije«.

Omana je označil za pokončnega kristjana in opozoril na njegove znamenite besede: »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo,« ki so, tako Igličar, nagovorile mnoge Slovence in pripomogle k zmagi Demosa. Spomnil je tudi na misel nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je dejal, da »je Ivan Oman bil in ostaja narodni buditelj«.

Na prvi spominski akademiji pred dvema letoma so govorci razpravljali na temo sodobne konzervativne misli, tokrat pa je bil poudarek na drugi temi, s katero je bil Oman tesno povezan, torej zadružništvu (ne le na področju kmetijstva) kot načinu poslovnega organiziranja. Za samo razumevanje zadružništva, torej politične teorije in zgodovinskega razvoja, je poskrbel dr. Žarko Lazarević z Inštituta za novejšo zgodovino.

Zadružništvo kot orodje za kapitalske uspehe

Čeprav se danes v družbi zadružništvo pogosto interpretira kot nekaj socialističnega, temu ni tako, meni Lazarević, ki je povedal, da poznamo dva tipa zadružništva, klasično in socialistično. Klasično zadružništvo je tako »manifest konservativizma«, nastalo pa je iz potrebe po reformi družbe na konservativnih temeljih, s katero je konservativna stran želela konkurirati vse močnejšemu liberalizmu.

»Zadružništvo propagira varovanje interesa posameznikov skozi združevanje v skupnost,« pove in doda, da je namen tovrstnega združevanja zagotoviti socialno varnost najširšemu segmentu prebivalstva. Tako postavi klasično zadružništvo stran od kolektivizma in socialističnega zadružništva, ki je Slovence doletelo v času prejšnjega režima. »Če je bil namen pred drugo svetovno vojno izboljšanje ekonomskega položaja, je osnovno načelo socialističnega zadružništva podružbljanje zemlje, razlastitev kmetov in pa odprava kmetov kot samostojnih gospodarskih subjektov,« je kritičen do modela, ki se tudi danes vse močneje predstavlja na levici slovenskega političnega spektra.

 

»Ker to ni šlo zlepa, je šlo zgrda, zato je koncept socialističnega zadružništva v prvih letih povezan z izrazitim nasiljem, zlasti v času kolektivizacije. Kasneje pride do pragmatizma, a vendarle ta pragmatizem sloni na načelu korenčka in palice. Kdor je sodeloval, je bil deležen socialnih ugodnosti, kdor pa je hotel delati po svoje, je ostal brez njih,« zgodovinsko resnico osvetljuje Lazarević.

Zadružništvo je model poslovnega organiziranja, ki so ga mnogi, tudi Janez Evangelist Krek, videli kot protikapitalističnega. A to ne drži: »To je orodje za preživetje v kapitalizmu. Ni orodje za spreminjanje družbe,« še pove poznavalec.

Kako deluje v praksi?

Kako se takšen poslovni model obnese v praksi na področju kmetijstva in kakšni izzivi so prisotni na tem področju, pa so povedali naslednji trije govorci. Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je povedal, da je zadružno organiziranje v svetu učinkovito ter deležnikom omogoča ugodno poslovanje. Slovenija se v tem smislu še razvija, a trendi kažejo na bolje: »Tudi male zadruge, ki ustvarijo milijon in pol prometa, so lahko uspešne, učinkovite in sodobne. Tudi takšne obstajajo. Imamo pa tri močne zadruge, ki se približujejo osemdesetim, devetdesetim milijonom. To pa je že nek spodoben posloven subjekt in ima moč za investicije, moč razvoja in privabljanja dobrih kadrov.« Zavzel se je tudi za večjo vlogo zadrug pri investicijah, ki predstavljajo osnovno podporo deležnikom.

Štefan Domej, zamejski Slovenec in kmet iz Pliberka, dejaven v zadružništvu na avstrijskem Koroškem, pa je izpostavil zgodovinski pomen zadružništva za obstanek slovenske narodne identitete. Kot je pojasnil, obstajajo slovenske in nemške zadruge, med katerimi je (bilo) prisotno močno rivalstvo. Opozoril je tudi, da moč zadružništva vse bolj omejuje ekonomija obsega nekaterih velikih zasebnikov, hkrati pa v upravljanje lokalnega okolja posegajo velike korporacije in finančne institucije.

Kot veliko težavo vidi preprodajo cenejših artiklov med državami, tako v Avstriji kot v Sloveniji pa bi zadružništvo moralo imeti za cilj lokalno pridelavo ter ohranitev podeželja. Izzivov na področju kmetijstva je še veliko in nekatere je predstavil dr. Stane Kavčič, kmet in profesor na Biotehniški fakulteti. Tudi on izpostavlja vpliv finančno močnih akterjev, ki krojijo poslovno okolje kmetom. Posvaril je tudi, da bo v naslednjih desetih letih polovica slovenskih kmetij propadla, ker zaradi majhnosti ne bodo mogle preživeti, na drugi strani pa se bodo druge kmetije na njihov račun okrepile in bodo ravno zato preživele.

Kmetija bi po njegovem morala poslovati kot podjetje, kot katastrofalno pa vidi dejstvo, da sedaj okoli dve tretjini njihovih prihodkov predstavljajo proračunska sredstva. V tem oziru je kritičen predvsem do vladajočih, ki, kot pravi, nimajo posluha za reševanje realnih težav, hočejo pa biti všečni volivcem.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike