Zakaj iz Platforme sodelovanja še ne bo nastala stranka, čeprav njen program pospešeno pišejo znana imena

Potem, ko so iz Slovenske demokratske stranke sporočili, da trije njeni poslanci niso podpisali zaveze, da bodo do konca mandata zvesti stranki, kar je v luči ugibanj, da vsaj dva ustanavljata svojo stranko, predlagala vodja poslanske skupine Jelka Godec, je postalo jasno, da se nameravata Anže Logar in Eva Irgl na neki točki v prihodnosti podati na samostojno politično pot.

Čeprav so v poslanski skupini že konec leta ugotavljali, da iz Platforme sodelovanja nastaja političen projekt za prihodnje državnozborske volitve, tega Logar in Irglova ne želita potrditi, rekoč, da je namen platforme nekaj povsem drugega; igrati civilnodružbeno funkcijo in preko okroglih miz naslavljati pomembna vprašanja za prihodnost, ob tem pa graditi mostove med drugače mislečimi. Večje presenečenje pa je, da zvestobe SDS-u ni obljubil nekdanji šef mariborskega odbora Dejan Kaloh, ki naj bi prvaku SDS zameril ravno to; da je za šefa v Mariboru namesto njega postavil nekdanjega župana Franca Kanglerja.

Seveda se pred vsem drugim zdaj postavlja vprašanje, kakšna bo usoda treh poslancev, ki jih pravno formalno iz poslanske skupine ne morejo vreči. Dan po težkih besedah predsednika SDS Janeza Janše, da ima Platforma sodelovanja kot »desnosredinski projekt« očitno za cilj preprečiti relativno zmago SDS-a na prihodnjih državnozborskih volitvah in da je Anže Logar neke vrste drugi Gregor Virant, se je Logar odzval v intervjujih za 24 ur zvečer pri Urošu Slaku in Odmeve Televizije Slovenija.

Logar je zatrdil, da nima nikakršnega namena zapustiti poslanske skupine in stranke, ki ji pripada več kot dve desetletji, da zaveze ni podpisal, ker je v prvi vrsti zavezan volivkam in volivcem, s čimer je odkrito ciljal na »ugovor vesti« v primeru pretirane »strankokracije«. Logar je v obeh oddajah znova zavrnil namigovanja, da iz Platforme povezovanja nastaja stranka, da njen cilj ostaja nespremenjen; pogovor o perečih temah za Slovenijo in da namerava zaključke iz okroglih miz uporabiti pri svojem delu znotraj poslanske skupine SDS. Prepričan je tudi, da se odnosi s poslanskimi kolegi ne bodo skrhali, saj se med seboj poznajo dolga leta, v tem času pa naj bi pokazal, da deluje v skladu z voljo volivk in volivcev.

Predvolilni šah

Poročali smo, da je Janša zanikal, da bi stranka kogarkoli izključila, a hkrati napovedal posvet znotraj poslanske skupine okrog vprašanja, ali trojica, ki na papirju ni obljubila zvestobe stranki za vsako ceno, še lahko nadaljuje svoje delo v delovnih telesih. Eva Irgl je denimo dolgoletna predsednica Komisije za človekove pravice in peticije, Anže Logar podpredsednik Odbora za zunanjo politiko, Dejan Kaloh pa podpredsednik Odbora za pravosodje. Pozornemu gledalcu ni ušlo, da je Anže Logar v intervjujih na nacionalni in največji komercialni televiziji med vrsticami namignil, da v trenutnih okoliščinah ni nobenih razlogov, da ne bi mogel uresničevati svojega poslanstva v SDS-u, na vprašanje, kaj bi pomenila izključitev iz delovnih teles, pa odvrnil, da se mu to ne bi zdelo prav, saj ravno preko svojega dela v teh odborih uresničuje omenjeno poslanstvo.

Izključitev Logarja in Irglove iz delovnih teles je torej tista poteza, ki jo Janša lahko povleče na predvolilni šahovnici in ki odpira prostor za novo politično zgodbo na desni sredini. Da bosta Anže Logar in Eva Irgl skupaj s somišljeniki na neki točki v prihodnje Platformo sodelovanja preoblikovala v politično stranko in na njeni listi kandidirala na državnozborskih volitvah, trdijo tudi naši viri iz platforme. Obstaja pa več razlogov, zakaj omenjena poslanca ves ta čas kljub »popoldanski dejavnosti« vztrajata v službi SDS-a.

Po naših zanesljivih informacijah Platforma sodelovanja še nekaj časa ne bo postala stranka. To naj bi se po naših virih iz »platforme« zgodilo šele v volilnem letu 2026, saj ni pričakovati, da bi močna Golobova koalicija, ne glede na vse notranje razprtije, razpadla predčasno. Drugi razlog je, da mreženje zahteva svoj čas. Po naših informacijah iz Platforme sodelovanja ta projekt ne želi iti po poti instant strank, ki so v preteklosti nastajale zgolj nekaj tednov pred volitvami. Mediji so jih napihnili kot balone, ki pa so se vsakokrat razpočili in razblinili. Tako je bilo v primeru Jankovićeve Pozitivne Slovenije, Cerarjeve SMS, Šarčeve LMŠ – in, jasno, tudi Virantove Državljanske liste, s katero je Janez Janša v prvem odzivu za N1 in Planet TV primerjal platformo.

Terensko delo

Platforma sodelovanja intenzivno že gradi svojo potencialno volilno bazo na terenu, čeprav trenutno zgolj kot civilnodružbeni projekt. Letos januarja so njeni ustanovni člani s somišljeniki pričeli z regijskimi obiski. Prva je bila na vrsti Gorenjska, kjer so se srečali z župani, podjetniki in predstavniki javnih zavodov. Logar je za medije potrdil, da je odziv izpolnil njihova pričakovanja, po naših informacijah pa je člane tudi opogumil, da v prihodnjih mesecih okrepijo svoje terensko delo. Obiskati nameravajo vse slovenske regije. Spomnimo, ko so Logarja vprašali, ali namerava s »platformo« nastopiti na državnozborskih volitvah, je dejal, da člani do tega še niso opredeljeni, a da so se skupno odločili, da želijo delati na vsebini ter da v tem trenutku med njimi ni nikogar, ki bi se ukvarjal s čimerkoli drugim kot pripravo vsebinske podlage.

Naši viri iz Platforme sodelovanja pravijo, da bo program temeljil na ekonomskih rešitvah, ki bodo razbremenile gospodarstvo in podjetnike. Glavni pisec programa pa je nihče drug kot Igor Masten, 48-letni profesor ekonomije na ljubljanski Ekonomski fakulteti, v preteklosti že član številnih strateških svetov za gospodarstvo pod različnimi predsedniki vlad. Naši viri iz »platforme« tudi trdijo, da med Anžetom Logarjem in Janezom Janšo trenutno ni prav nikakršnega dogovora.

Logarjev politični projekt sicer marsikdo na levi vidi kot Janšev poskus oblikovanja »političnega satelita«, ki bi mu pomagal doseči potrebno večino v Državnem zboru in sestaviti še četrto vlado. A takšen dogovor ne obstaja; prvič, ker so člani platforme iz obeh ideoloških polov, zato bo platforma odprta tudi za vstop v levosredinsko vlado. »Ne vrti se vse okrog Janeza Janše,« trdi naš vir iz platforme.

Pri tem, da je terensko delo, po naših informacijah, za Logarja in njegovo ekipo napor. Predvsem druženje z »običajnimi državljani« in podporniki, kar sicer predstavlja glavni element političnega terenskega dela. Viri okoli »platforme« tako ocenjujejo, da bo Logar uspešen samo, če se bo lahko zanesel na prestope v strukturo svoje stranke iz strukture SDS, ki ima močno lokalno prisotnost ter znanje in veščine glede terenskega dela, mreže in organizacije za volitve. Poleg nedoločnosti in nedefiniranosti Logarja kot političnega koncepta zna biti to njihova največja hiba.

V nadaljevanju članka o tem, kakšne načrte ima Janez Janša in v čem je situacija različna do »Virantove zgodbe«. Taktiziranje pa naj bi bila tudi Pikalova izjava, kjer sicer se nekateri sprašujejo, kako daleč je razkorak med taktiziranjem in neodločenostjo. Izvedite pa tudi, zakaj naj poslanec Kaloh ni podpisal izjave zvestobe ter kako malo ima njegova odločitev povezave z Mariborom in Logarjem, kot pišejo osrednji mediji. 

Želite prebrati članek v celoti? Postanite naš naročnik ali kupite 72-urni dostop do naročniških vsebin za 3,60 €.

Kaj je v Janševem predalu

Drugič, Platforma sodelovanja Janši ne koristi več. Če je stari maček desnice Logarju dolgo časa dopuščal njegovo »diferenciacijo« znotraj stranke, tudi v luči izjemnega rezultata, ki ga je novembra 2022 dosegel na predsedniških volitvah kot desnosredinski kandidat, pa so ankete, ki so jih za notranje potrebe naročili tako v SDS-u (Parsifal) kot NSi-ju (Epicenter), pokazale, da bi se potencialna nova stranka z Logarjem na čelu zajedala zlasti v volilno telo obeh opozicijskih strank, v vsako za približno tretjino. Ob tem, da volivci SDS-a veljajo za zvestejše, zato je Logar večja grožnja celo za NSi in njeno uvrstitev v parlament. V izogib scenariju iz jeseni leta 2011, ko je po besedah Janše Virantov projekt preprečil relativno zmago SDS-a na volitvah, so se v največji opozicijski stranki Logarja in Irglovo odločili potisniti v kot. Namen je bil pokazati javnosti, da se omenjena poslanca že udejstvujeta v novi politični zgodbi – na ta način pa potencialno sveže pečeno »vročo žemljico« do volitev »ohladiti« na primerno temperaturo.

Janša leta 2011 ni imel veliko časa, da bi politično onemogočil Viranta; slednjega je sicer izbruh afere z ministrskim nadomestilom drago stal. Da je v javnost prišla informacija, da je leta 2009 Virant poleg ministrskega nadomestila dodatno služil s pogodbenim delom, seveda ni bilo nobeno naključje. Virant je končal na osmih odstotkih in potem celo pomagal sestaviti drugo Janševo vlado – in jo kasneje tudi rušiti.

A z Logarjem je drugače; slednji je bil vrsto let predsednik Sveta SDS, Janša pozna njegove šibke točke in ima  v predalu svoje pisalne mize na Trstenjakovi že notorično pregovorno pripravljene tudi za Logarja obremenilne dokumente, ki bi hitro pokvarile njegovo podobo v javnosti, če bi bilo to potrebno. Logar je namreč ta hip, sodeč po polit barometrih, najbolj priljubljen politiki v državi. Zdi pa se, da bo le stežka računal na (levo) sredinske volivce, ki nikakor ne zaupajo človeku, ki je bil vrsto let drugi človek SDS-a in pod Janšo opravljal vrsto funkcij. Da je Logarjeva platforma »desnosredinski« in ne »sredinski« projekt, želi javnost zdaj prepričati tudi Janša. Predvsem zato, da opozori svoje volilno telo, da je SDS zanje še vedno najboljša izbira.

V Novi Sloveniji medtem zgodbo še vedno opazujejo sumničavo. Vrh stranke je prepričan, da ne more biti naključje, da točno trije poslanci SDS niso prispevali svojih podpisov zvestobe stranki, saj Janša potrebuje točno tri upornike, ki lahko oblikujejo lastno poslansko skupino. Da bi Logar Janši kakorkoli koristil, je navidezen konflikt nujen, saj ima ta zgodba edini smisel na volitvah tedaj, ko Platforma sodelovanja pobere sredinske glasove in kakšnega na levi, pravijo naši viri v NSi.

Poleg tega naj bi po naših informacijah del lokalnih odborov prejel namige, da je prišel čas za dogovor o tem, kdo bo nadaljeval v SDS in kdo bo »prestopil« k Logarju ter tam pomagal. Tako, da ne gre izključiti, da gre pri celotnem dogajanju za nihanje med resničnim in zaigranim sporom.

Pikalo in izključevanje

Sicer pa se je v zadnjih dneh v javnosti dvigalo precej prahu zaradi izjave pomembnega člana Platforme sodelovanja, sicer dolgoletna funkcionarja Socialnih demokratov Jerneja Pikala v podkastu za Delo, ki je na vprašanje, ali bi šel v vlado z Janezom Janšo, če bi platforma nastopila na volitvah, izjavil, da sam osebno ne bi šel. Na to izjavo je opozoril tudi Janša, češ da člani Platforme sodelovanja že zdaj ne morejo biti zvesti niti svoji osnovni zavezi, sodelovanju – ker že izključujejo. »Če boste pazljivo poslušali Pikala, je dejal, da on osebno ne bi šel z Janšo v vlado. Takšne odločitve pa v neki stranki, in tako bi bilo tudi v platformi, sprejme neki organ – in ne posameznik,« pravi naš vir. Pikalo bi torej še vedno lahko nasprotoval takšnemu sodelovanju, a bi člani Platforme sodelovanja, ki so različnih svetovno nazorskih pogledov, vseeno lahko sprejeli takšno odločitev.

Takšna argumentacija, ki spominja na sedenje na dveh stolih, je sicer tipična za Logarja in njegove politične izjave tekom predsedniške kampanje. To neoprejemljivost so mu številni tudi očitali tekom kampanje in kasneje. Taktiziranje je sicer del politične igre, ampak ni velik korak od taktiziranja do neodločnosti, opozarjajo viri na političnem parketu.

Kalohov primer

Poraja se tudi vprašanje, kakšna bo usoda tretjega poslanca SDS, ki ni podpisal zvestobe Janši – Dejana Kaloha. Slednji namreč ni med ustanovnimi člani Platforme sodelovanja, niti nikoli ni bil prisoten na nobenem njenem dogodku. Kaloha je s podporo Janše na čelu mariborskega odbora SDS zamenjal Franc Kangler, kar sicer ni presenečenje, saj so bili rezultati v drugem največjem mestu vrsto let pod pričakovanji vodstva stranke. Po hodnikih v Državnem zboru so se celo razširile govorice, da se je Kaloh dogovoril skupaj s še enim neimenovanim poslancem SDS, da zaveze ne bo podpisal, da bi izpadla »frajerja«, a da je slednji to zadnji hip vendarle storil. Kaloh sicer leta 2026 po naših informacijah ne bo več kandidiral na volitvah za parlament, prav tako pa naj se ne bi pridružil Platformi sodelovanja.

 

 

 

Naročniška vsebina

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike