Zakaj presegati meje lastnega (digitalnega) vrtička

Zdrava in varna uporaba tehnologije ni samo osebna, ampak tudi družbena odgovornost. Morda je čas, da tudi v današnji družbi pristopimo do izziva zdrave in varne uporabe digitalne tehnologije bolj skupnostno.  

Veliko je knjig, ki prinašajo nove vpoglede v izzive zdrave uporabe digitalne tehnologije. Zdi se mi, da marsikatera prinaša določene nove uvide, ki mi lahko kot posamezniku bistveno pomagajo pri samodisciplini in v izzivih življenja. Če bi kdo želel poletno branje o omenjenih vsebinah, vsekakor priporočam Atomske navade, Digitalni minimalizem, Ukradena pozornost, Epidemija pametnih telefonov … 

Še več je aplikacij, ki nas na različne načine (nekateri izmed njih so precej inovativni – recimo »digitalno sajenje dreves«) spodbujajo k ne pretirani uporabi zaslonov. Čeprav se strinjamo, da je tudi pri vzgoji na tem področju najpomembnejši zgled, se nam zdi po drugi strani pomembno, da pogledamo »tudi k sosedu« oz. da se v določeni meri aktiviramo tudi na širši družbeni ravni. 

Sosedov otrok »visi« na telefonu

Večina nas ima precej bolje izurjeno oko za opazovanje napak drugih in malo manj za odkrivanje brun v lastnih očeh. Na področju zdrave in varne uporabe digitalne tehnologije ni prav nič drugače. Hitro lahko vidimo, kaj vse delajo narobe na tem področju pri sorodnikih, prijateljih, v šoli … težje pa odkrivamo možnosti za izboljšave v lastni družini. 

Tudi večina spodbud (vključno z našimi prejšnjimi članki) se osredotoča na vidik vzpostavljanja zdravih nastavkov za uporabo digitalne tehnologije v okviru našega lastnega doma. Zakaj ne bi torej skrbeli predvsem za zdravo uporabo digitalne tehnologije v svojem domu in se ne vtikali v to, kaj na tem področju počnejo drugi? 

Zakaj ne bi torej skrbeli predvsem za zdravo uporabo digitalne tehnologije v svojem domu in se ne vtikali v to, kaj na tem področju počnejo drugi? 

Čistilne akcije v digitalnem svetu

Verjetno smo bili tako ali drugače že udeleženi v kakšni čistilni akciji, ko smo z vrečami, rokavicami, morda kakšno palico za natikanje smeti prečesavali breg potoka, določen del gozda, kakšno pot ali drug del narave, ki so ga »oplemenitili« različni svetlikajoči se predmeti nič kaj plemenitih bivših lastnikov.  

Po opravljenem čiščenju se lahko v nas velikokrat pojavi mešanica ponosa, da smo naredili nekaj dobrega, ter žalosti, zgroženosti in obupa nad tem, kolikšen del ostaja še neočiščen in predvsem koliko oseb še vedno povzroča onesnaženje.  

Če bi vsak počistil smeti s svojega vrta in jih morda odvrgel takoj za mejo, na »javno dobro«, bi kmalu tudi njegovo posestvo izgubilo vrednost in občutek urejenosti ne bi bil pravi.  

Obstaja vzporednica z digitalnim svetom, ki jo starši največkrat verjetno slišimo v obliki stavka: »Vsi drugi v razredu že imajo pametni telefon.« Boj za ohranjanje lastne meje lahko postane zelo intenziven in velikokrat vpliva tudi na odnose.  

Vzporedna pot

Pri tem se lahko vdamo in pustimo, da se pač smeti začnejo nabirati tudi na našem posestvu (otroku damo pametni telefon takrat, ko se nam zdi, da ga dobijo tudi njegovi sovrstniki), lahko pa trdno stojimo na okopih in redno čistimo vsak centimeter svojega vrtička (zagovarjamo svoje stališče ter s tem otroku poskušamo vcepiti, zakaj zanj res ni dobro, da pride prehitro v stik z digitalnimi vsebinami).  

Ne gre le za zaščito lastnih interesov, ampak za skrb za širšo skupnost.  

V realnosti nas je večina, ki to beremo, verjetno nekje vmes, se pa po mojem premalo zavedamo moči, ki jo imamo na vzporedni poti in v tem, da je naša moč najbolj razvita takrat, ko smo povezani v skupnost. Kaj mislimo s tem? Pri odpadkih bi bila skupna čistilna akcija kar dober prikaz tega, da lahko skupaj očistimo več, se pri tem podpiramo in po drugi strani tudi zavedamo, kako pomembno je, da redno čistimo svoj prostorček pod soncem. 

Skupaj za boljšo digitalno prihodnost

Na področju uporabe digitalne tehnologije se lahko kot skupnost pogovarjamo o izzivih in rešitvah, ki jih srečujemo na svoji poti. Zdi se nam, da je teh pogovorov občutno premalo in da takrat, ko pride do njih, lahko prinesejo marsikaj dobrega, če so primerno usmerjeni. Če se boste kakšnega takšnega pogovora lotili v prihodnjih tednih, k čemur vas toplo vabimo, je tu nekaj misli, ki nam pomagajo: 

1. Izhajajmo iz sebe: Povejmo to, kar je smiselno z naše perspektive, in to razložimo. Osebnih izkušenj drugih ne komentirajmo, razen če kdo izrecno prosi za nasvet oz. komentar.  
2. Bodimo ranljivi: Ob zavedanju, da nismo vsevedni na tem področju, je za grajenje varnega prostora bistveno, da iskreno podelimo tudi kakšno napako, ki smo jo naredili. To lahko sogovorniku pokaže, da naš namen ni obsojanje njegovih napak.  
3. Podelimo si načine, ki so pri nas delovali: Čeprav je ključna podelitev napak, je zelo smiselno podeliti tudi kakšno spoznanje in izkušnjo, ki sta pri nas delovala. Morda bo to koristilo še komu, čeprav se nam lahko zdi že trivialno. Konkretnost izkušenj se tu pogosto povezuje z našo ranljivostjo (terapije, skupine za pomoč, določeni programi ali projekti, svetovalci …).  
4. Poslušajmo: Ko nekdo začne pripovedovati, mu iskreno prisluhnimo. Ker nimamo obutih njegovih škornjev, tudi ne moremo poznati v celoti njegovega primera. Tako nam lahko ta zgodba pomaga videti nekaj novega, kar bo morda nekoč koristilo tudi nam. 
5. Spodbujajmo razmisleke in konkretne korake: Z odprtimi vprašanji lahko začnemo iskati rešitve problemov, ki jih prepoznavamo kot skupne, in v varnem okolju se tudi ni treba preveč sekirati, da bi bili popolnoma politično korektni. Sanjajmo boljšo prihodnost za svoje otroke in nas z osebami, ki so nam blizu in so brez skritih namenov.  

Super moči v digitalni družbi

Človek si je preživetje zagotovil tako, da je razvijal moč skupnosti, saj bi kot posameznik bolj klavrno končal. S povezovanjem pa je presegel nevarnosti zveri, pomanjkanja hrane, neugodnih vremenskih vplivov …  

Morda je čas, da tudi v današnji družbi pristopimo do izziva zdrave in varne uporabe digitalne tehnologije bolj skupnostno. Verjamemo, da to zahteva našo pozornost in sodelovanje na vseh ravneh družbe. Ne gre le za zaščito lastnih interesov, ampak za skrb za širšo skupnost.  

Lahko ustvarjamo digitalno okolje, ki bo bolj varno in koristno za vse generacije. Prvi korak v tej smeri pa je lahko že zelo sproščen pogovor na plaži, ob pivu ali skupnem sladoledu s prijatelji na morju.  

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 156, str. 52-53.