Zakaj se kljub vsem izzivom EU ukvarja s konceptom toksične moškosti?

Evropska unija (EU) ni zgolj gospodarski velikan – postaja tudi socialni laboratorij, v katerem se oblikujejo nova mišljenja in ideologije. Medtem ko projekti, kot je Erasmus+, širijo obzorja mladih, nekateri drugi odpirajo povsem nove razprave o družbenih vlogah in enakosti.

EU vsako leto razpiše in financira veliko evropskih projektov – od športnih in izobraževalnih pa vse do tistih, ki spodbujajo turizem ali kmetijstvo. Med njimi vse bolj izstopa program CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote), ki je v zadnjih letih pridobil izjemno pozornost. Kot navaja spletna stran cerv-tocka.si, gre za »centraliziran program Evropske unije, ki s finančno podporo projektom organizacij civilne družbe podpira razvoj odprtih, na pravicah temelječih, demokratičnih, enakopravnih in vključujočih družb«. S proračunom, ki presega 1,55 milijarde evrov (za primerjavo: projekt Erasmus+ je bil leta 2022 vreden štiri milijarde evrov), deluje program kot nekakšen bankomat za nevladne organizacije.

Preko programa CERV se financira tudi projekt EMPATH (Empowering youth to engage in coMbating gender stereotyPes by Addressing Toxic masculinity patterns and beHaviour; sl. Opolnomočenje mladih za vključitev v boj proti spolnim stereotipom z naslavljanjem vzorcev in vedenja toksične moškosti). Na prvi pogled se zdi projekt nedolžen, saj so cilji plemeniti: ozaveščanje mladih o spolnih stereotipih in tradicionalnih spolnih vlogah, preprečevanje nasilja nad ženskami in drugimi skupinami ter zmanjševanje diskriminacije na podlagi spola. Za dosego teh ciljev pa je po mnenju vključenih v projekt treba reformirati šolski sistem in učence ter dijake poučiti o toksični moškosti in njenih posledicah. V Nemčiji že potekajo delavnice na to temo, kjer učenci razpravljajo o vplivu tradicionalnih predstav o spolnih vlogah na njihova življenja. Medtem se učitelji sprašujejo, ali takšne teme res spadajo v šolski kurikulum. Čeprav gre na prvi pogled za pouk etike in družbenih norm, mnogi opozarjajo, da gre lahko tudi za širjenje določene ideologije.

Na prvi pogled gre za pouk etike in družbenih norm, toda mnogi opozarjajo, da gre lahko tudi za širjenje določene ideologije.

Hipermoškost

Koncept toksične moškosti, ki se je pojavil v 80. letih, je izzval tradicionalne predstave o spolih. So razlike med spoloma zgolj družbena konstrukcija ali imajo biološko in kulturno vrednost? To vprašanje je postalo predmet razprav na ameriških univerzah, kjer so začeli to temo obravnavati kot problem tradicionalne moškosti, ki naj bi vključevala zatiranje čustev, bratstvo med moškimi, izražanje moči ter željo po varovanju žensk. Feminizem je želel poteptati tradicionalne moške (in ženske) vloge ter zabrisati razlike med spoloma, saj naj te ne bi obstajale in so le (toksična) družbena konstrukcija.

Feminizem je želel poteptati tradicionalne moške (in ženske) vloge ter zabrisati razlike med spoloma, saj naj te ne bi obstajale in so le (toksična) družbena konstrukcija.

Ta ideja se je hitro razširila tudi v Evropo in zavzela (družboslovne) univerze, kjer se je razprava preselila v politične kroge. Evropski parlament ima denimo delovno skupino RAN (Radicalization Awareness Network, sl. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji), ki se ukvarja z radikalizacijo, vključno s t. i. hipermoškostjo. Na srečanju v Berlinu so govorili o njenem vplivu na ekstremne ideologije, kot so skrajna desnica, islamizem in fenomen »incel« (Izraz je povezan s spletno subkulturo ljudi, ki se opredeljujejo kot nesposobni najti romantičnega ali spolnega partnerja, kljub temu da si ga želijo, pri čemer krivdo pripisujejo ženskam, jih objektificirajo in omalovažujejo. Gibanje je močno povezano z mizoginijo. Izraz »invcel« je ok. 1997 skovala kanadska študentka queer identitete, do leta 1999 pa se je črkovanje spremenilo v »incel«, op. ur.).

Evropska komisija si je zastavila ambiciozne cilje, predstavljene v Strategiji za enakopravnost spolov 2020–2025. V ta namen so ustanovili Svetovalni odbor za enake možnosti žensk in moških, ki izpostavlja potrebo po izobraževanju otrok in mladostnikov o toksični moškosti, pravicah žensk in enakosti spolov. Omenjeni odbor redno izdaja publikacije, v katerih predstavljajo strategije za boj proti tradicionalnim spolnim vlogam, ki naj bi bile slabe za družbo. Krivdo za nasilje nad ženskami in t. i. LGBTIQ-fobijo pripisujejo toksični moškosti. Prav tako pozivajo k ukrepanju na področju trga dela, kjer ženske niso enako zastopane v tehnoloških, inženirskih in vodstvenih poklicih, kar pripisujejo vzgoji in pomanjkanju vzornic. Predlagajo tudi kvote za bolj enakomerno zastopanost spolov ter rešitve za razdelitev neplačanega dela v gospodinjstvih. Odbor je predlagal izboljšave tudi za medije in politiko, kjer naj bi bile ženske premalo zastopane. Preko medijev se širita seksizem in hiperseksualizacija žensk, kar bi lahko odpravili z uvedbo regulacij in usposabljanjem o spolno občutljivi komunikaciji za vse poklicne profile na področju medijev.

Pozivajo k ukrepanju na področju trga dela, kjer ženske niso enako zastopane v tehnoloških, inženirskih in vodstvenih poklicih, predlagajo tudi kvote za bolj enakomerno zastopanost spolov.

Feministična zunanja politika

Evropska komisija je leta 2020 uvedla Tretji akcijski načrt za enakost spolov (Gender Action Plan III), s katerim želijo spodbujati enakost spolov v zunanji politiki. Političarka Hannah Neumann verjame, da bi feministična zunanja politika lahko preprečila vojne, kot je rusko-ukrajinski konflikt. Putinovo agresivno politiko povezuje s toksično moškostjo, ki naj bi temeljila na nadvladi in agresiji. Skupaj s kolegom Ernestom Urtasunom si prizadeva za uvedbo feministične zunanje politike, ki bi Evropo osvobodila patriarhalnih vzorcev in pripomogla k trajnemu miru.

Političarka Hannah Neumann verjame, da bi feministična zunanja politika lahko preprečila vojne, kot je rusko-ukrajinski konflikt.

Evropa se že nekaj časa kulturno in ideološko preoblikuje. Toda ali te spremembe res koristijo ljudem? Ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je: kdo oblikuje vrednote prihodnosti in kako zagotoviti, da bodo temeljile na ravnovesju med tradicijo in napredkom?

Izobražujemo generacijo otrok, ki vidi težave in konflikte tam, kjer jih sploh ni. S tem bo v prihodnosti oteženo reševanje pravih izzivov, saj bo pozornost usmerjena na zanemarljive ali izmišljene probleme. Vprašamo se lahko, ali s spodbujanjem takšnih ideologij Evropa izgublja fokus na resnične prioritete.

Izobražujemo generacijo otrok, ki vidi težave in konflikte tam, kjer jih ni. S tem bo oteženo reševanje pravih izzivov, saj bo pozornost usmerjena na zanemarljive ali izmišljene probleme.

(D177: 20-21)