Zakon EU o digitalnih storitvah stopil v veljavo. Kako so na zahteve odgovorile platforme, kot so Amazon, Apple, Meta ...
Od petka mora 19 določenih spletnih platform in iskalnikov upoštevati nova pravila EU o digitalnem prostoru, določena v vodilnem zakonu o digitalnih storitvah (DSA). DSA je uredba EU, ki spreminja pravila igre in uvaja odgovornosti za vse akterje na digitalnem področju, aprila pa je bil oblikovan seznam platform in iskalnikov z več kot 45 milijoni mesečno aktivnih uporabnikov v EU.
Teh 19 storitev – označenih kot "zelo velike spletne platforme" (VLOP) ali "zelo veliki spletni iskalniki" (VLOSE) – mora upoštevati strožji režim za zaščito uporabnikov pred spletno škodo, kot sta sovražni govor ali dezinformacije. V lasti jih ima 13 podjetij, od tega 10 s sedežem v ZDA: (Facebook in Instagram), Google, Microsoft (LinkedIn in Bing), Pinterest, Snapchat, Wikipedia in X (prej Twitter). Dve podjetji izvirata s Kitajske, vendar imata sedež na Kajmanskih otokih (AliExpress in TikTok), eno pa je nemško (Zalando).
Nezakonita vsebina
Ključni cilj DSA je boj proti nezakonitim vsebinam na spletu, naj gre za sovražni govor na platformah ali nezakonito blago ali storitve na tržnicah. Vsa podjetja naj bi zagotavljala, da se zavezujejo k spoštovanju DSA, vendar še ni znano, kakšne konkretne ukrepe so sprejeli na tem področju. Namreč, DSA ne opredeljuje, kaj je nezakonita vsebina. Vendar pa obstajajo opredelitve EU za teroristične vsebine, gradivo o spolni zlorabi otrok in nezakonit sovražni govor. Države članice lahko samostojno sprejmejo dodatno nacionalno zakonodajo, ki opredeljuje, kaj je nezakonito.
Evropska komisija v opisu DSA sicer obljublja, da bo zakon o digitalnih storitvah vsem akterjem v spletnem ekosistemu določil učinkovita sredstva za boj proti nezakonitim vsebinam, pa tudi nezakonitemu blagu in storitvam. Uporabniki pa bodo lahko na enostaven in učinkovit način poročali o nezakonitih vsebinah. Vzpostavljen naj bi bil tudi prednostni kanal za zaupanja vredne prijavitelje – subjekte, ki so se izkazali s posebnim strokovnim znanjem in usposobljenostjo – za prijavo nezakonitih vsebin, na katere se bodo morale platforme prednostno odzvati.
Če bo to omogočala nacionalna zakonodaja, bodo lahko organi držav članic kateri koli platformi, ki deluje v EU, ne glede na to, kje ima sedež, odredili odstranitev nezakonite vsebine. Zelo velike spletne platforme bodo morale sprejeti ukrepe na ravni celotne organizacije svojih storitev, da bi svoje uporabnike zaščitile pred nezakonito vsebino, blagom in storitvami.
Dezinformacije, manipulacija in kibernetsko nasilje
DSA nalaga nadzor nad platformami z ocenami tveganja in neodvisnimi revizijami algoritmov, da bi preprečili manipulacije na volitvah, kibernetsko nasilje nad ženskami, diskriminacijo ali škodo mladoletnikom. Komisar za notranji trg Thierry Breton je v sklepnih ugotovitvah prostovoljnih stresnih testov družb Meta in X posebno pozornost namenil tveganjem v zvezi z integriteto volitev. V odgovorih, ki jih je posredoval, je bruseljski medij EURACTIV za Wikipedio navedel, da se v svojih ocenah tveganja osredotoča na zmanjšanje tega sistemskega tveganja.VLOP za EURACTIV niso navedli posebnih podrobnosti o temah v zvezi z reševanjem kibernetskega nasilja nad ženskami, diskriminacije ali škode mladoletnikom. Pričakovati je, da bodo ti ukrepi za zmanjšanje tveganja objavljeni pozneje, ko bo Evropska komisija spomladi 2024 objavila svoje analize ocen tveganja.
DSA določa popolno prepoved ciljno usmerjenega oglaševanja za mladoletnike, kar naj bi Google, YouTube, Facebook, Instagram, TikTok in Snapchat že upoštevali.
Opolnomočenje uporabnikov
Zakon določa, da morajo imeti uporabniki pravico, da deaktivirajo ciljno usmerjene oglase, izpodbijajo odločitve platform glede moderiranja vsebine in odpravijo mehanizme, ki temeljijo na "temnih vzorcih" – algoritmih, ki uporabljajo človeške pristranskosti za spodbujanje kompulzivnega nakupovanja.
V zvezi s ciljnim oglaševanjem so TikTok, Google, Meta in Snapchat zatrdili, da bodo razširili svoje ukrepe za preglednost oglaševanja. Google, Snapchat in Wikipedija so izjavili, da bodo vzpostavili zbirke informacij, ki bodo zagotavljale informacije o tem, kako ravnajo s postopki moderiranja vsebin. Google je dejal, da se je že leta 2021 odločil za objavo metrik, kot je stopnja nasilnih ogledov, s katerimi bo določil, "kolikšen odstotek ogledov na YouTubu prihaja iz vsebin, ki kršijo" njegova pravila. Tudi TikTok, Amazon in Google so povedali, da so izboljšali ali ustvarili nove funkcije za prijavo nezakonitih vsebin. YouTube je ustvaril tudi pravico, da se njegovi ustvarjalci pritožijo na odločitve o odstranitvi videoposnetkov.
Transparentnost in pomisleki
DSA od platform zahteva, da zagotovijo jasne pogoje, preglednost algoritmov in boljši dostop do podatkov za raziskovalce. Amazon, Facebook, Instagram in Wikipedia so javno povedali, da bodo spremenili svoje pogoje, pri čemer je tiskovni predstavnik Mete za EURACTIV pojasnil, da bodo vsi uporabniki v EU na Facebooku in Instagramu kmalu videli pasico "na vrhu svojega kanala", da "preberejo več o posodobitvah pogojev uporabe storitev".
Po besedah Googlovih tiskovnih predstavnikov bo vseh šest Googlovih platform in njegov iskalnik razširilo dostop do podatkov za raziskovalce. Meta je odprla API za raziskovalce, TikTok pa je izjavil, da je odprl prijave za evropske akademike, "ki želijo raziskovati" platformo.
Nekatera podjetja so izpodbijala odločitev Evropske komisije, da jih označi kot VLOP ali VLOSE. Podjetji Zalando in Amazon sta julija vložili pritožbo na Sodišče Evropske unije. Le peščica platform je razkrila konkretno število zaposlenih, ki se ukvarjajo s skladnostjo z DSA. Tiskovni predstavnik podjetja TikTok in Meta sta omenila 1.000 ljudi, ki trenutno delajo na uveljavljanju DSA.
2 komentarja
JanHorvat
Anonimnost je rak rana. Če bi se morali komentatorji podpisati, bi se znebili velike večine žaljivih vsebin. A tudi anonimneže je treba po svoje razumeti, saj omenjene multinacionalke sistematično zbirajo osebne podatke. V Sloveniji pa gre vse to še bolj kot na Zahodu na mlin levici...
Andrej Muren
Tolikokrat omenjeni sovražni govor, ki mimogrede nikjer ni pravno definiran, postaja orodje za utišanje političnih nasprotnikov. Svetovna levica ga na debelo zlorablja. Svoboda govora je ena temeljni človeških vrednot in nujno potrebna za ohranitev svobode in demokracije. Jasno, da je levakom tak trn v peti, če se lahko javno razkrinkava njihovo kriminalno početje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.