Zakon o dolgotrajni oskrbi bo "zaživel", v ponedeljek prihajajo "položnice". Cigler Kralj: To ni dobra stvar za vse

Po dveh desetletjih političnih preigravanj, različnih predlogov in neuspešnega urejanja tega področja smo letos dobili zakon, ki naj bi področje dolgotrajne oskrbe uredil tudi sistemsko.

V ponedeljek bo ZZZS upravičencem začela pošiljati odločbe o vključitvi v zavarovanje, z novim letom se bodo začele uporabljati prve rešitve, poleti 2025 nas čaka nov obvezni prispevek. Vse to ministra za solidarno prihodnost zelo veseli, sam pa zakon razume kot enega največjih uspehov.

Na drugi strani pa bivši minister za delo Janez Cigler Kralj opozarja, da bomo posledice čutili vsi, saj bodo naše plače precej bolj obremenjene. Ob tem pa opozarja tudi, da zakon ne rešuje ključnih izzivov dolgotrajne oskrbe.

Zakon začne veljati z novim letom, pravice in storitve dolgotrajne oskrbe pa se bodo v naslednjih dveh letih uveljavljale postopoma. "Celoten paket s pravico do dolgotrajne oskrbe institucij in pravico do denarnega prejemka bo začel veljati 1. decembra 2025, pred tem pa dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba s 1. 7. 2025, najhitreje, takoj na začetku uveljavitve pa pravica do oskrbovanega družinskega člana," je minister povzel časovnico dolgo pričakovanega zakona.

Zakon o dolgotrajni oskrbi je označil za eno od zelo uspešnih akcij. Z zakonom po njegovem mnenju namreč vzpostavljajo sistem, ki je dostopen tako geografsko kot finančno in ki ponuja celotno paleto oskrbe in socialnega varstva za vse. Posamezniku omogoča, da čim dlje ostane v okolju, v katerem živi.

Kaj torej prinaša zakon?

Dolgo pričakovani zakon, ki je v veljavo stopil sredi poletja, se bo začel s prvim korakom uporabljati s 1. januarjem, ko bodo upravičenci dobili pravico do oskrbovalca družinskega člana. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Na voljo bo imel 21 dni dopusta, v tem času bo oskrbovanec v socialno-varstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev.

Upravičenost prosilca do storitev bodo ocenili na vstopnih točkah, ki bodo na centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo izdelali tudi osebni načrt storitev zanj. 

1. julija 2025 se bo nato pričela izvajati dolgotrajna oskrba na domu, kjer bodo uporabniki imeli vse, kar bi jim nudili v domovih za starejše, od pomoči pri oblačenju in hranjenju do pomoči pri jemanju zdravil. Istega dne bo zaživela tudi e-oskrba. Prek elektronske zapestnice, ki bo beležila uporabnikovo stanje, se bo v primeru nesreče, padca povezala s klicnim centrom in aktivirala nujno pomoč. 

Prav prvega julija pa bo država vsem državljanom začela obračunavati nov obvezni prispevek, namenjen povsem dolgotrajni oskrbi. Upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe bodo na dom že v ponedeljek ter do konca leta začeli prejemati odločbe ZZZS o vključitvi v zavarovanje. Dokument odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe, če jih posameznik potrebuje ali ko jih bo potreboval, po besedah ministra pa od njega ničesar ne zahteva. 

Minister @msp_rs Simon Maljevac: Dolgotrajna oskrba je sistem, ki nudi pomoč vsakomur, ki jo potrebuje. Ureditev področja dolgotrajne oskrbe smo postavili med absolutne prioritete te vlade. Zakon o dolgotrajni oskrbi je ena od naših zelo uspešnih akcij. pic.twitter.com/TdhNnKqpNP

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 10, 2023

Gre za okrog 1,7 milijona zavarovanih oseb, to so vsi, ki so stari vsaj 18 let in so obvezno zdravstveno zavarovani za primer bolezni in poškodbe izven dela, pa tudi zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovaje, ki so lahko mlajši od 18 let in so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja.

Pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji bo mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna.

Cigler Kralj: Odločbe ne pomenijo nič dobrega za vse, zakon ne naslavlja izzivov

“Ta vlada je povzročila še bolj dolgotrajno čakanje na sistem dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Vlada, v kateri je sodelovala NSi, je namreč boljši zakon sprejela in bi se s 1. 1. 2024 že začel postopno izvajati. Sedanji zakon, s katerim so blokirali izvajanje sprejetega, je bil eno večjih razočaranj za ljudi,” je popolnoma nasprotnega mnenja kot minister za solidarno prihodnost nekdanji minister za delo Janez Cigler Kralj. Prav v času njegovega ministrovanja se je sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sedanja koalicija razveljavila in pripravila sedanji zakon.

Cigler Kralj pravi, da odločbe, ki jih bo prihodnji teden začel ZZZS pošiljati 1,7 milijonu upravičencev, niso brez posledic, saj bomo vsi državljani zaradi njih precej bolj obremenjeni. “Pomenijo višjo obremenitev plač oziroma prihodkov iz dela: Sredi 2025 se bo namreč začel pobirati nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % zaposleni + 1 % delodajalec. S. p.-ji in kmetje pa celo 2 %, ker plačajo oba prispevka,” opozarja.

Prav tako je mnenja, da omenjeni zakon ne rešuje ključnih izzivov dolgotrajne oskrbe, ki so po njegovem mnenju trije:

“Ne prinaša odgovora na kronično pomanjkanje kadrov v dolgotrajni oskrbi, prav tako na drugi strani ne prinaša rešitev za pomanjkanje sodobnih kapacitet (sob in postelj), kar skupaj s 1. točko pomeni daljšanje čakalnih vrst. Nasprotno – investicije v domove se ustavljajo. Zakon pa sploh ni izvedljiv, saj izvajalci in stroka opozarjajo na nedodelanost in neusklajenost določb ter pomanjkljivo komunikacijo s strani ministrstva za solidarno prihodnost,” še dodaja Janez Cigler Kralj.