Zamolčana resnica v ozadju idealiziranega lika Franceta Prešerna
O literarnih dosežkih našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, je bilo napisano že kilometre papirja, o simpatičnih zgodbicah njegovega življenja tudi. Manj je znana njegova vloga starša in partnerja.
Očitno imamo Slovenci takšno pomanjkanje junakov in takšno potrebo za njimi, da jih moramo, če jih ni, sami ustvariti. In s tem so si prešernoslovci preteklih obdobij vsekakor dali veliko dela in občasno tudi vroče krvi.
Idealizacija Prešernovega lika je prisotna že več kot stoletje. Generacijam Slovencev je bil predstavljen kot dostojanstveni odvetnik, neustavljiv romantik in ljubeznivi doktor Fig.
Realna slika je bila mnogo manj romantična. Prešeren, ki je bil takrat preko trideset let star brezposelni pravnik z neurejenim življenjem, naj bi se ogrel za Julijo, ki je bila 16 letnica iz ene najpremožnejših ljubljanskih družin ...
Članek je na voljo digitalnim naročnikom in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj.
Za vse obiskovalce Domovine je odprt članek: Bomo zaradi razuzdanosti in spolne nemorale Franceta prešerna preimenovali Prešernovo nagrado?
in del intervjuja z dr. Jankom Kosom: Zasebno življenje Rupnika ali Makarovičeve ne more vplivati na vrednotenje umetniškega dela
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave
Uveljavitev nefunkcionalnega zakona je najbolj presenetila njegove predlagatelje
22. 1. 2026 ob 18:14
1.000 evrov neto minimalne plače – gospodarstvo opozarja na obvoz socialnega dialoga
22. 1. 2026 ob 16:14
Najboljši izkoristek davčnih olajšav za otroke ob nižjih neto plačah
22. 1. 2026 ob 15:48
[Prejeli smo] Rubež socialne pomoči je državni napad na najrevnejše
22. 1. 2026 ob 12:54
[Prejeli smo] Izjava civilne pobude Prebudimo Slovenijo
22. 1. 2026 ob 11:52
Nižje položnice in dostopnejša oskrba niso za vse postale realnost
22. 1. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Domovina št. 235: Z ljubeznijo se ne da plačati položnic
21. 1. 2026 ob 6:10
Domovina 235: Z ljubeznijo se ne da plačati položnic
21. 1. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JAN
22
Svetopisemski maraton
00:00 - 00:00
JAN
22
Svetopisemski maraton: Izkustvena delavnica Ecclesie
07:00 - 23:59
JAN
22
JAN
22
Svetopisemski maraton: Taizeiska molitev
19:00 - 21:00
JAN
23
Svetopisemski maraton: Otroški program
18:00 - 19:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 235: Z ljubeznijo se ne da plačati položnic
21. 1. 2026 ob 6:10
Domovina št. 234: Bliža se konec norega mandata
14. 1. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
Andrej Muren
Po 174 letih od Prešernove smrti in ob dejstvu, da ne vemo za kakšne njegove še živeče potomce, je vseeno, kakšen človek je bil, to je mogoče zanimivo le za zgodovinarje. Za slovenski narod je pomembna le velika vrednost njegove poezije, ki je pomembno vplivala na naš kulturni razvoj.
Kaj pa vem
Ne maram svetnikov, ne maram junakov, ne maram herojev... So mi pa pri srcu ljudje iz mesa in krvi, ki so ponižni v tem, da so si pripravljeni priznati svoje slabosti in ki so se vedno znova in znova pripravljeni potruditi, ki ne obupajo, ne nad seboj, niti nad svetom.
helena_3
Lepo napisano, g. Silvo - se strinjam s tistim "oh ljubi Bog!"
Članek je brez veze. Tudi tople vode ne odkriva, ker je že 100x odkrita.
Silvin
Oh ljubi Bog! Zame je bil Prešeren eden žlahtnejših liberalno usmerjenih ljudi, in hkrati je pripadal katoliški veri. Ker sem sam nezakonski sin, me zmerom gane pesem 222222222222222"nezakonska mati"; toliko topline in hkrati krščanskega pogleda na živjenje ni v nobeni pesmi. Pesem je ljudsko naravnana in je vzvišena!
Kraševka
Vsaj s to pesmijo, je dal priznanje Ani Jelovšek. Prešernu zamerim, da je ni poročil. Res bi morali NEZAKONSKE matere bolj ceniti, ker so same nosile skrb za preživljanje otrok v času, ko še ni bilo otroškega dodatka. Pa tudi danes si zaslužijo spoštovanje, ker so se odločile, da obdržijo otroka in ne bežijo pred odgovornostjo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.