Zaradi vladne uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka bo ZZZS prihodnje leto poslovala s 140-milijonsko izgubo. Koliko bodo višje premije za državljane?

Vlada je aprila ukinila dopolnilno zdravstveno zavarovanje, oziroma uvedla nov obvezni zdravstveni prispevek (OZP), s katerim se upravljanje s prispevkom prelaga na ZZZS, državljanom pa bi ga naj trgali od bruto plač in pokojnin. Eden izmed očitkov koalicijske Levice, potem ko so zasebne zavarovalnice povedale, da bo zavarovalno premijo potrebno dvigniti, je bil, da gre samo za izgovor, ki je namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov.

Očitno pa so do podobnega spoznanja, do katerega so pred pol leta prišle zasebne zavarovalnice, prišli na ZZZS. Sedaj tudi sami predlagajo dvig zavarovalne premije, saj naj bi sicer prihodnje leto poslovali s kar 136-milijonskim minusom. Pogovarjali smo se z zavarovalnico Vzajemna, da bi izvedeli, kako sami gledajo na izjave ZZZS-ja in kako gledajo na preoblikovanje njihove zavarovalnice v delniško družbo.

ZZZS predlaga isto, kar so zasebne zavarovalnice že pred pol leta

Vlada je aprila »ukinila« dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kar je bila že dolgo želja na levi politični sceni. Kasneje se je izkazalo, da se dopolnilno zavarovanje v resnici ne ukinja, ampak se plačevanje prispevka samo uvaja kot obvezo dajatev, ki se trga od bruto plač, upravljanje pa prelaga na monopolni ZZZS (s t. i. obveznim zdravstvenim prispevkom oz. OZP-jem). O tem smo pisali v članku Danes so čez noč »ukinili« dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Jutri bodo čez noč »ukinili« kapitalizem. 

Znesek 35 evrov bodo začeli od plač in pokojnin obračunavati od prvega januarja 2024 naprej. 

Predsednik vlade Robert Golob je spomladi dejal, da ni namen dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga plačujejo ljudje, da zavarovalnice kupujejo zasebne klinike in razgrajujejo javni sistem, zaradi česar so se tudi odločili za ukinitev zavarovanja. Inštitut 8. marec je takrat odločitev pozdravil in povedal, da je čas za pravičnejši prispevek, češ da so sedaj komercialne zavarovalnice v svoje žepe »pobasale« vsako leto 50 milijonov evrov, ki so bile zbrane z našimi položnicami. Koalicijske partnerice pa so pri tem obljubile, da premija za zdravstveno zavarovanje ne bo višja od 35 evrov. Zavarovalnice pa so kasneje zaradi tega zneska vložile tožbe, saj jim taka zamrznitev povzroča izgube.

A očitno 35 evrov le ne bo dovolj. Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je pred kratkim dejala, da bi morala biti premija vsaj 10 evrov višja, se pravi 45 evrov. Po njenem mnenju bi o povišanju morala odločati zdravstvena politika. Gre za približno podoben znesek, kot so ga aprila napovedale zasebne zavarovalnice, najprej Generali, kasneje pa še Triglav in Vzajemna, razloge za dvig premij pa so argumentirali z dvigom cen zdravstvenih storitev in večjim obsegom storitev. V Levici, ki je bila vedno najglasnejši zagovornik »odprave« dopolnilnega zavarovanja, so takrat dejali, da so ti razlogi zgolj izgovor, ki je namenjen ohranjanju rekordnih ravni dobičkov, ki smo jim priča v zadnjih letih. Očitno je do podobnega spoznanja, do katerega so pred pol leta prišle zasebne zavarovalnice, torej da so premije prenizke, prišel tudi ZZZS.

Na ZZZS so tudi povedali, da bodo tako letos kot naslednje leto poslovali z minusom, ta pa naj bi bil prihodnje leto kar 136-milijonski. OZP naj bi pobral 619 milijonov evrov, stroškov s financiranjem storitev iz naslova OZP pa bo predvidoma za 755 milijonov evrov. Na ZZZS tudi ocenjujejo, da bi iz državnega proračuna potrebovali za prihodnje leto skoraj 420 milijonov evrov sredstev. Za transfer se jim je z vlado po njihovih besedah že uspelo dogovoriti, finančni načrt pa bodo po besedah Mlakarjeve za prihodnje leto pripravili, ko bodo sprejeti vsi potrebni zakoni. Podražitve bodo torej neizogibne.

Vzajemna: Glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preoblikovanja v delniško družbo se zastavlja vprašanje o vladnih namenih

Kaj menijo o nedavnih izjavah ZZZS in kako gledajo na morebitno preoblikovanje v delniško družbo, kar je tudi bil eden izmed predlogov vlade, smo povprašali zavarovalnico Vzajemna. Povedali so nam, da so na dejstvo, da aktualna premija ne zadošča za pokritje stroškov doplačil za zdravstvene storitve z naslova dopolnilnega zavarovanja, opozorili že ob sprejemu Uredbe aprila letos. Jasno postaja tudi, da so ukrepi, ki jih Vlada sprejema na področju zdravstva, med njimi tudi predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, nedodelani. Povedali so še, da jih žalosti, da Vlada v oblikovanje predlogov ne vključuje zavarovalnic, kljub njihovi pripravljenosti na sodelovanje.

Zaradi vladnega posega v svobodno gospodarsko pobudo, ki je tudi v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, so prvotno vložili tožbo na Upravno sodišče, trenutno pa čakajo še na odločitev Ustavnega sodišča o zadevi. Na premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja med drugim vplivajo višina in obseg doplačil, spremembe cen zdravstvenih in z njimi povezanih storitev ter medicinska inflacija, so poudarili. Zavarovalnice nimajo vpliva na dejanske stroške za zdravstvene storitve, za katere doplačujemo z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vsaka odločitev zakonodajalcev o spremembah cen storitev in plač v zdravstvu pa ima neposreden vpliv na stroške zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje, so poudarili na Vzajemni.

Državna zavarovalnica zdaj za pokritje luknje potrebuje celo višjo premijo, kot so jo napovedale komercialne zavarovalnice

Glede na mnogokrat omenjene stroške poslovanja zavarovalnic, ki naj bi bili višji od stroškov zavoda, ter glede na večje število ljudi, vključenih v obvezni prispevek (ker je bil prej prostovoljen, se zanj ni odločilo okoli 100 tisoč ljudi), bi bilo pričakovati, da bo izračun premije ZZZS bližji 40 evrom, vsekakor pa nižji od izračuna zavarovalnic. Vendar pa so izračuni ZZZS skoraj enaki oziroma celo nekoliko višji od izračunov aktuarjev Vzajemne, na osnovi katerih je nadzorni svet Vzajemne julija potrdil predlog uprave za dvig premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s 35,67 evra na 44,78 evra. Vzajemna v času veljavnosti Uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja sicer svojim zavarovancem še naprej obračunava premijo v višini 35, 67 evra, skladno z Uredbo, so povedali za naš medij.

Glede preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, kasneje pa še predloga zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo, se zastavlja vprašanje o vladnih namenih. Zaradi sprememb financiranja zdravstvenega sistema bodo na Vzajemni ostali brez 90 odstotkov prometa, so pa že bili prisiljeni začeti izvajati program presežnih delavcev, zaradi katerega bo do konca leta zaposlitev izgubilo 65 zaposlenih. Vzajemna želi po prenosu dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek nadaljevati svoje delovanje na temelju vzajemnosti, so povedali, kar so potrdili tudi na Skupščini.

Skupščina nasprotuje vladnemu predlogu zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne. Prav tako ne podpira neupravičenega vračila tistih sredstev ZZZS-ju, ki so bila ob ustanovitvi prenesena na Vzajemno, ob morebitni razdelitvi premoženja z naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa podpirajo razdelitev premoženja na način, da se to razdeli vsem članom Vzajemne, ki so člani Vzajemne na podlagi pogodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, so še poudarili za naš medij.