Zdravko Počivalšek: Slovenija se deli na tiste, ki bi bili radi priklopljeni, in tiste, ki morajo delati, da lahko ustvarjajo (2. del)

V prvem delu intervjuja z Zdravkom Počivalškom, ki smo ga na Domovini objavili včeraj, ste lahko prebrali ključne poudarke programa koalicije Povežimo Slovenijo,  odgovore na dileme, ki se pojavljajo v povezavi z njo, in o obetih za volitve.

V današnjem drugem delu pa smo se dotaknili transformacije stranke od Stranke Mira Cerarja do Konkretno, vzrokov za razklanost Slovenije, medijev, izzivov in liberalnih strank na splošno.

V SMC ste bili praktično od začetka, bili ste z njo v vseh vladah. Kakšna je današnja Konkretno glede na začetno SMC? Koliko skupnega še ima stranka Konkretno s Stranko Mira Cerarja?

Leta 2014 nisem bil povabljen v stranko, ampak v sodelovanje v vladi. Prvi ministrski mandat 2014−2018 sem oddelal kot nečlan stranke. Šele po volitvah 2018 in vstopu v vlado Marjana Šarca sem postal član. Sem pa že prej aktivno zagovarjal stališča stranke. Moj rezultat v lokalnem okolju je bil 100 % nad povprečjem stranke in 40 % nad prvim kandidatom stranke za mano.

Preden sem vstopil v politiko, sem vodil podjetja, ki so bila na kolenih in sem jih po prevzemu kot direktor popeljal na noge, da so danes uspešni gospodarski subjekti na različnih področjih. S podobno motivacijo sem prevzel izziv vodenja Stranke modernega centra. V dveh letih, odkar smo v aktualni vladi, kar približno sovpada tudi z mojim vodenjem stranke, sem preživel veliko gnojnice in žalitev.

Z najožjo ekipo stranke smo sprejeli odločitev, da postanemo slovenski politični center, ki je v Sloveniji nujno potreben, če želimo iti naprej. Da to znamo, smo pokazali s povezovanjem, najprej z Gospodarsko aktivno Slovenijo in nato v Povežimo Slovenijo, kjer delamo na teh treh centrih, gospodarskem, ljudskem in zelenem. Verjamem, da je to pot, ki je za našo stranko prava.

V dveh letih, kar približno sovpada tudi z mojim vodenjem stranke, sem preživel veliko gnojnice in žalitev.

Nekateri mi očitajo, da nisem sledil volivcem. Jaz sem šel na volitve takšen, kot sem. Povedal sem volivcem, kaj mislimo narediti in to smo tudi počeli.

SMC je doživela kar nekaj osipa članstva. Po rekordnem uspehu leta 2014 je dve tretjini podpornikov odšlo – gre za t. i. ptice selivke, ki vedno gredo tja, kjer se jim zdi, da bo zanje bolje. Potem se je nekaterim zdelo, da stranka ne obstaja več in bi si jo radi kar priključili in smo prišli do odstopa prejšnjega predsednika vlade, ki je ob tem povedal, da je dogovorjen z nami za skupen nastop na volitvah. To seveda ni bilo res in mi smo sprejeli samostojno in neodvisno odločitev, da gremo naprej s tistimi, ki mislijo dobro za Slovenijo.

Po dveh letih izkušenj delovanja te učinkovite vlade si o nikomer več ne ustvarjam mnenja na osnovi tega, kar pišejo časopisi, ampak na osnovi izkušnje sodelovanja. Naš naslednji korak stranke Konkretno je bil povezovanje bolestno razdeljene slovenske politike, saj je samo povezana politika realno močna. Samo dva milijona nas je in za izzive, ki nas čakajo, potrebujemo trdno jedro, ki gleda v prihodnost, ne pa 70 let v preteklost. 

Kaj pa je po vašem mnenju razlog za to razklanost? Je to Janez Janša kot oseba, ki deli, so to kakšni drugi problemi ali je srž delitve še globlje?

Kar omenjate, je po mojem mnenju samo izgovor za razklanost. Ključni razlog je v tem, da moramo kot celota razumeti, da lahko delimo le to, kar ustvarimo. V Sloveniji imamo še vedno preko 110 podjetij, vrednih 11 milijard evrov, v državni lasti. Na podlagi tega se Slovenija deli na tiste, ki bi bili radi priklopljeni na razne aparate, in tiste, ki morajo delati, da lahko ustvarjajo. Da se ne naredi korakov naprej v enakopravno in enakovredno družbo, pa so potrebni izgovori o povratku fašizma in podobnega, kar se mi zdi milo rečeno smešno in neodgovorno. Slovenci zdaj že znamo to prepoznavati.

Samo dva milijona nas je in za izzive, ki nas čakajo, potrebujemo trdno jedro, ki gleda v prihodnost, ne pa 70 let v preteklost. 

Ključno je priti do tega, da bodo ljudje vedeli, kaj je kdo naredil in kdo za čem stoji, ne pa verjeli tistim, ki nekaj govorijo, v njihovem imenu pa vlada nekdo drug od strani in upravlja slovenske državne potenciale.

Zdaj se na novo mešajo karte, tako pri nas kot v Evropi in svetu. Če ne bomo vlekli pravih potez, bomo izgubili naše primerjalne prednosti. Po dveh letih zdravstvene krize smo izšli kot zmagovalci na gospodarskem področju. Mimo številk ne moremo. Imamo rekordno, 8,1-odstotno gospodarsko rast, najnižjo stopnjo brezposelnosti in najboljše ocene države. Če to ne šteje, ne vem kaj šteje.

Vsak podjetnik in posameznik ve, kaj pomeni tak potencial. Če to zapravimo zaradi razmišljanja o delitvah, to nikakor ne bo v redu.

Večkrat ste dejali, da so imeli mediji do vas drugačen odnos takrat, ko ste še bili v vladi Mira Cerarja in Marjana Šarca, kot zdaj, ko ste v vladi Janeza Janše. Kako si to razlagate? Slovenski mediji danes razlagajo, da so neodvisni in avtonomni in enako obravnavajo vsakogar, ki je na politični sceni.

Bil sem v treh vladah. V vladi 2014−2018 smo veliko govorili in tudi nekaj naredili, začela se je gospodarska rast. V vladi 2018−2020 smo malo govorili in nič naredili, v trenutni vladi, ki je deležna toliko kritike, pa malo govorimo, rezultati pa kažejo, da smo naredili ogromno.

Izkušnjo prehoda iz »prave« v »nepravo« vlado skozi medije čutim na svoji koži.

Čeprav ne maram polemizirati z mediji, lahko rečem, da ta vlada doživlja največ kritike od vseh, v katerih sem deloval. To jasno kaže, da so mediji svobodni in jim nihče nič noče. Kot državljan pa imam pravico, da je tisto, kar plačam prek naročnine in iz državnega proračuna, uravnoteženo. Ne more biti v rokah ene politične opcije.

Nekateri mislijo, da če so povsem podrejeni eni politični opciji, da je to normalno in sredinsko, do takšne izprijenosti smo prišli. Slovenija si zasluži uravnotežen medijski pristop. V prvih dveh vladah sem izkusil, da če sem kaj počel ali pa ne, je bilo v redu, v tej vladi pa sem pod absolutnim drobnogledom in lahko naredim še ne vem kaj dobrega, ampak to ne bo imelo nobene pozitivne teže.

To je zgodba, ki jo jaz vidim s svojimi očmi. Dopuščam, da kdo vidi drugače, ampak to izkušnjo prehoda iz »prave« v »nepravo« vlado skozi medije čutim na svoji koži.

Pred volitvami sta se dve entiteti pokazali kot novi. Ena je koalicija petih strank Povežimo Slovenijo, ki je kar edinstvena za Slovenijo v zadnjem času, na drugi strani pa se je pojavil nov pretendent, Robert Golob, ki je naenkrat postal medijski favorit za konkurenco Janezu Janši. Se vam zdi, da so bili mediji do vašega projekta in projekta gospoda Goloba enakovredni, imajo enakovreden odnos, enakovredno predstavljajo?

Če bi mi imeli tak tretma medijev, kot ga ima to konkurenčno gibanje, potem ne bi bilo v Sloveniji nobenega pola več, vladala bi samo še sredina.

V anketah javnega mnenja vaša lista dosega zelo različne rezultate. Nekatere vas uvrščajo trdno v DZ, druge tudi pod prag za vstop. Zadnji primer je anketa Mediane za POP TV, kjer ste imeli prejšnji mesec namerjeno 4,6-odstotno podporo, zadnji mesec pa zgolj 1,9 %. Čemu pripisujete takšna razhajana pri meritvah javnega mnenja?

Če mi verjamete ali ne, anket ne berem, ne analiziram in se z njimi ne obremenjujem. Edina javnomnenjska raziskava, ki velja, so volitve in samo njim verjamem. Leta 2018 je šel SMC na volitve z manj kot 3 % podpore v anketah. LMŠ je imel takrat 24 %. Volitve smo končali približno na istem – mi z desetimi, oni s trinajstimi poslanci. Zakaj? Ker se je nekdo tako odločil, ko je podajal te ocene. Potem pa ni bilo nobene analize, kako to, da je SMC dobila 70 % več, kot so ji napovedovali. Noben resen direktor medijske hiše si ne bi smel dovoliti, da ga volivci tako demantirajo.

Mi delamo na terenu to, kar skuša kdo drug prek anket. Verjamem, da koga boli rezultat v javnomnenjskih raziskavah, ampak gremo tudi korak za korakom k temu, da bodo tudi te kazale bližje realnosti, bližje kot smo volitvam.

POP TV goste na soočenja vabi na podlagi javnomnenjskih raziskav Mediane. Ali vas skrbi, da boste ob takšnih nihanjih izpadli iz zaključnega soočenja na POP TV?

Mi smo doživeli že vse. Bomo pač prva stranka, ki bo s še nižjo napovedjo posegla po dvoštevilčnem rezultatu v številu poslancev. Mene ne skrbi. Mi bomo svoje oddelali na terenu, z ljudmi v odnosu naših kandidatov s potencialnimi volivci. Zato še enkrat ponavljam: če bi imeli takšen tretma, kot ga imajo nekateri, bi me bilo strah predobrega rezultata.

V čem je ključna razlika med vami in koalicijskima strankama, s katerima sodelujete v vladi?

Včasih sem mislil, da je slovenska desnica odgovorna, da v Sloveniji nimamo sprave, danes pa sem prepričan, da je absolutni krivec za bolestni razkol levica.

V aktualni koaliciji smo bili glas razuma in korektor potez, ki so šle predaleč. Pomembno smo prispevali k rezultatom vlade in to je glavno merilo, po katerem sodim uspeh te koalicije. To mora biti merilo tudi za celotno Slovenijo.

Stranka Konkretno je zdaj, ko so odšli tisti, ki so iskali materialne koristi, prečiščena. Da ne bo pomote, o tem so oni govorili sami, to niso moje obtožbe. Smo iskreno liberalna stranka, ki si prizadeva za normalno poslovno okolje, ki povzroča, da je država oz. družba bolj uspešna.

Drugačni smo tudi po tem, da to, kar mislimo, tudi delamo. To poosebljam skupaj s svojimi najožjimi sodelavci, pa tudi našimi kandidati na terenu. Gradimo močno in trdno sredino in verjamemo, da bomo v prihodnje imeli partnerje tako na eni kot na drugi strani. Partnerje vidimo v vseh 20 strankah, ki nastopajo na volitvah.

Kakšen volivec se gotovo odloča med vami in Gibanjem Svoboda, ki se tudi sklicuje na liberalne vrednote. Kje pa je tukaj ključna razlika? Zakaj bi se nekdo odločil za vas, namesto za Golobovo Gibanje Svoboda?

Ta odločitev pa je zelo lahka in hitra. Programe imamo morda celo podobne, ne le z Golobovo stranko, ampak tudi z mnogimi drugimi. Različni pa smo v tem, da mi ne govorimo, ampak svoj program realiziramo. Mi smo suverena stranka, ki svoje odločitve sprejema na organih stranke. Nastali smo prek transformacije Stranke modernega centra prek združitve z GAS v gibanje Povežimo Slovenijo na temelju tega, kar smo se v stranki odločili in to tudi naredili.

Smo stranka, za razliko od prej omenjene, ki nima nobenega medija in podpore, ki dela na terenu in bo v parlament prišla s svojimi ljudmi, ki so na listi Povežimo Slovenijo.

V Sloveniji resnih liberalnih strank politični prostor skoraj ne pozna ali pa so dosegale dokaj slabe rezultate. Zakaj menite, da je tako?

Marsikaj, kar se deklarira za liberalno, je v resnici bolj socialna demokracija ali levica. Ko sem govoril o naši stranki, sem načrtno uporabljal besedno zvezo suverena stranka. To je velik problem teh drugih. Mi nimamo botrov, ki bi odločali namesto nas. V Konkretno smo prvi pravi liberalci, ker nimamo nikogar, ki bi nas upravljal. Smo nekontrolilrani.

Razlika med nami, liberalci in »levičarskimi liberalci« je v tem, da mi želimo dati ljudem ribiške palice, da si sami lovijo ribe, Fajonova in ostali pa bi ribe delili, ne bi pa jih vzgojili.

Zaradi tega smo morda še bolj naporni kot gibanje Povežimo Slovenijo, saj to pomeni, da je pri nas toliko mnenj, kot je ljudi. To je težko usklajevati. Imamo pa vsebinsko liberalni pristop in nobenega zunanjega upravljalca. Smo taki, kot bi liberalci vedno morali biti. Tudi pri evropskih liberalcih smo polnopravni člani, SAB denimo je pridružena članica, pa so nas skušali izključiti od tam.

Včasih sem mislil, da je slovenska desnica odgovorna, da v Sloveniji nimamo sprave, danes pa sem prepričan, da je absolutni krivec za bolestni razkol levica, lahko rečem celo moja levica. V Šmarju pri Jelšah vsi vedo, da moja družina, moja hiša, spada med levičarje, v Ljubljani pa me razglašajo za fašista. In to moja levica dela meni, zapriseženemu levičarju, ki sta me oče in mati naučila, da moram najprej nekaj narediti, potem pa lahko delimo. Če je to levo ali desno, ne vem, tako so me naučili, pa mislim, da imam socialen odnos.

Razlika med nami, liberalci in »levičarskimi liberalci«, je v tem, da mi želimo dati ljudem ribiške palice, da si sami lovijo ribe, Fajonova in ostali pa bi ribe delili, ne bi pa jih vzgojili.