Zgodovinar Jurij Pavel Emeršič o primerjavah krščanstva s komunizmom: »V jedru komunizma je ubijanje, v jedru krščanstva pa ljubezen.«

Potem ko so stranke vladajoče koalicije predlagale spremembo zakona, po kateri bi prepovedali uporabo nacističnih in fašističnih simbolov, so se iz vrst opozicije zaslišali pozivi, naj se podobno stori tudi za komunistične simbole. »Mislim, da večina teh ljudi korenine državnosti še vedno utemeljuje na neki totalitarni družbi preteklosti,« je omenjeni predlog za Domovino komentiral zgodovinar Jurij Pavel Emeršič.

»Že v svoji predstavitvi zakona sem povedal, da si ti trije totalitarizmi niso enaki. Da nacizem in fašizem temeljita na zločinski, nasilni ideologiji. Za kaj pa se zavzema komunizem? Za enakopravno družbo, da ne bi bila lastnina kapitala nad proizvodnimi sredstvi, da bi bil mir in sožitje med narodi v svetu. Za to se zavzema komunizem in nihče sploh ne zanika, da so bili v imenu komunizma narejeni zločini, tako kot je bilo premnogo zločinov narejenih v imenu krščanstva – od križarskih vojn do sežiganja čarovnic, inkvizicije, vdanosti izjav ljubljanskega nadškofa Dučeju med drugo svetovno vojno.« To so besede poslanca Martina Premka (Svoboda), po izobrazbi zgodovinarja, ki jih je v DZ izrekel 26. septembra letos, ko je potekala prva obravnava predloga sprememb Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Minuli teden se je zaključila druga obravnava omenjenega predloga. Medtem ko koalicijske stranke vztrajajo, da komunizma ne gre enačiti z nacizmom in fašizmom, je iz opozicijskih vrst slišati nasprotno: da je vsem trem režimom skupno kršenje človekovih pravic. »Čas je jasno pokazal, da poleg teh dveh režimov med totalitarizme sodi tudi komunizem. Slovenski narod – veliko je takih, ki so še živi – je okusil komunizem kot nasilen režim. Če želimo s tem zakonom doseči, da se nikoli več ne bo povrnil nobeden od teh režimov, moramo jasno napisati tudi komunizem. Komunizem je znan po tem, da je kršil človekove pravice, znan je po tem, da je ubijal, ustrahoval. Ne vem, kako si sploh kdo upa priti pred slovenski narod in reči, da to ni bil nasilen režim,« je prejšnji teden v oddaji 24 ur zvečer v soočenju z Martinom Premkom povedala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Premk je odgovoril, da nihče ni zanikal zločinov komunizma, nato pa v isti sapi zatrjeval: »Samo nacizem in fašizem sta sami po sebi nasilni, zločinski ideologiji, ki zagovarjata sovraštvo, nasilje, nacionalizem, iztrebila bi cele rase, vse drugače misleče.«

Da so totalitarni režimi hčerke religij, je prejšnji teden v DZ med razpravo zatrdila Urška Klakočar Zupančič in povedala: »Ena od zelo nasilnih religij je tudi krščanstvo. V imenu krščanstva, v imenu krščanskega Boga je skozi stoletja umrlo na tisoče in tisoče in tisoče in tisoče in tisoče in tisoče in tisoče in tisoče ljudi na grozljiv način. Ne samo v križarskih vojnah, umirali so na grmadah, živi, zažgani, obešeni, razčetverjeni.«

Ljudje ne vidijo, da vlada dela politično katastrofo

Za komentar smo prosili zgodovinarja in profesorja na Gimnaziji Želimlje Jurija Pavla Emeršiča, ki nam je dejal, da »postkomunistična struktura še vedno ne bazira na slovenski osamosvojitvi«. »Prvi predsednik Slovenije je jasno povedal, da samostojna država nikoli ni bila njegova intimna opcija. Mislim, da večina teh ljudi korenine državnosti še vedno utemeljuje na neki totalitarni družbi preteklosti. Če se jim to odreže, je dejansko nimajo več. To je njihova religija in brez tega jih enostavno ni,« je bil jasen.

Vprašali smo ga, kako komentira izjave, da so se totalitarni režimi rodili iz nasilnih religij. »Teh neumnih izjav sicer nisem slišal. Zelo enostavno je mimogrede navreči križarske vojne in to očitati,« je povedal in nadaljeval: »Križarske vojne so bile odgovor na večstoletni muslimanski teror, ki so ga doživljali kristjani v Bizancu in drugod na Vzhodu, zato so prosili Zahod, da vojaško posreduje. Po stoletjih terorja so ukrepali in zaščitili te ljudi. Zadeva ni taka, kot se jo predstavlja. Kot zgodovinar ne morem tako pavšalno govoriti o nasilju v religiji. Nasilje, ki ga izvajaš v imenu religije, je fanatizem. Obstajajo določene religije, ki so nasilne, ampak krščanstvo se mednje ne uvršča. Če obstajajo posamezniki, ki so take stvari počeli tudi na krščanski strani, seveda ne pomeni, da je to krščanstvo kadarkoli odobravalo.« Po njegovi oceni je primerjava krščanstva s komunizmom neprimerna. »V jedru komunizma je ubijanje, v jedru krščanstva pa ljubezen. To je nekaj popolnoma drugega, tako da je zelo neprimerno vleči vzporednice.«

Strinjal se je z oceno, da gre za dimno zaveso, ker vlada nima konkretne vsebine. »Ker pri nas ob osamosvojitvi ni bila izvedena lustracija, neka duhovna katarza, je v naši družbi ostalo ogromno gneva, sovraštva in toksičnosti. Ko v politiki ne moreš ponuditi česa drugega, malo podrezaš v to in ljudje pričnejo zlivati gnojnico drug na drugega, ne vidijo pa, da vlada dela popolno politično katastrofo in pelje gospodarstvo v propad,« je sklenil. Zadnja, tretja obravnava predloga omenjenega zakona bo sicer v DZ na sporedu na naslednji redni seji.