Znaki zatona neke velesile? Milenijska generacija v ZDA s pol manj premoženja kot njihovi starši
Milenijska generacija je bolje izobražena od svojih staršev, a na začetku kariere zaslužijo manj, imajo višje šolnine in nimajo toliko lastniških domov.
Raziskava, ki jo je v Združenih državah opravila Young Invincibles, je primerjala razlike med generacijo Y, oziroma milenijci, ki danes vstopajo na trg dela, in med "baby boom" generacijo v času mladosti oziroma vstopanja na trg dela.
V raziskavo so vključili 6.500 Američanov dveh generacij. Prva je bila tista skupina, ki je bila leta 2013 stara med 25 in 34 let (generacija Y), druga pa je bila skupina, ki je bila v tem starostnem obdobju leta 1989 (tako imenovani babyboomerji).
"Kljub veliki recesiji in spreminjajoči se ekonomiji so milenijci pomagali oblikovati tehnološko revolucijo, ostali so izjemno družbeno usmerjeni ter so bolje izobraženi kot druge generacije v času mladosti," v uvodu ugotavljajo avtorji raziskave. Vendar se kmalu pokaže, da kljub mnogim talentom ter boljši izobrazbi mladi v ZDA niso na boljšem, kot so bili njihovi starši na začetku kariere.
Predvsem, ugotavlja raziskava, je med mladimi danes veliko manjša finančna gotovost kot so jih v njihovem starostnem obdobju imeli njihovi starši. Mladi imajo danes v povprečju nižje plače, manjša verjetnost je, da bodo lastniki svojega doma in imajo manjšo skupno vrednost premoženja. Poleg tega so zaradi šolnin tudi najbolj zadolžena generacija v zgodovini Amerike.
Premoženje milenijcev je v povprečju za polovico manjše, kot tisto, ki so ga v enakem starostnem obdobju imeli njihovi starši. Razlog za to je med drugim tudi, da so njihove plače v povprečju za 20 % nižje in so zaradi visokih šolnin veliko bolj zadolženi kot katerakoli generacija pred njimi.
Za primerjavo: leta 1989 je mladi zaposleni brez diplome v ZDA zaslužil približno enako kot danes zasluži diplomant, ki mora poleg tega odplačevati še posojilo za šolnino.
Vendar je kljub šolninam izobrazba izjemno dobra naložba, ugotavlja raziskava, saj se mladim brez izobrazbe godi precej slabše kot tistim, ki imajo izobrazbo in zaradi nje dolg.
Izobraženi imajo v povprečju višje plače ter lahko več denarja namenijo za pokojninsko varčevanje. Več izobraženih mladih ima tudi v lasti svoj dom, medtem ko si tisti s končano srednjo šolo tega ne morejo več privoščiti v taki meri, pa tudi izrazito manj imajo prihrankov.
Raziskava ugotavlja, da je višina prihodkov, zlasti plače, na začetku vključevanja v delo izredno pomembna, saj povečini vpliva na prihodke tudi pri nadaljnjem zaposlovanju - najvišja rast plače naj bi zaposleni namreč občutili v prvem desetletju zaposlitve, nato pa naj bi se velikost plače ustalila. Tako je večja verjetnost, da bodo tisti, ki imajo na začetku nizko plačo, pri takšni ostali tudi v nadaljnji karieri.
Po drugi strani milenijci na trg dela vstopajo z višjo ravnjo izobrazbe, od njih se zahteva več izkušenj, specifičnih znanj in kompetenc. Znani so kot hitro učeči se in prilagodljivi, v delovno okolje pa naj bi prinašali raznovrstnost.
Raziskava, ki jo je v Združenih državah opravila Young Invincibles, je primerjala razlike med generacijo Y, oziroma milenijci, ki danes vstopajo na trg dela, in med "baby boom" generacijo v času mladosti oziroma vstopanja na trg dela.
V raziskavo so vključili 6.500 Američanov dveh generacij. Prva je bila tista skupina, ki je bila leta 2013 stara med 25 in 34 let (generacija Y), druga pa je bila skupina, ki je bila v tem starostnem obdobju leta 1989 (tako imenovani babyboomerji).
"Kljub veliki recesiji in spreminjajoči se ekonomiji so milenijci pomagali oblikovati tehnološko revolucijo, ostali so izjemno družbeno usmerjeni ter so bolje izobraženi kot druge generacije v času mladosti," v uvodu ugotavljajo avtorji raziskave. Vendar se kmalu pokaže, da kljub mnogim talentom ter boljši izobrazbi mladi v ZDA niso na boljšem, kot so bili njihovi starši na začetku kariere.
Predvsem, ugotavlja raziskava, je med mladimi danes veliko manjša finančna gotovost kot so jih v njihovem starostnem obdobju imeli njihovi starši. Mladi imajo danes v povprečju nižje plače, manjša verjetnost je, da bodo lastniki svojega doma in imajo manjšo skupno vrednost premoženja. Poleg tega so zaradi šolnin tudi najbolj zadolžena generacija v zgodovini Amerike.
Premoženje milenijcev je v povprečju za polovico manjše, kot tisto, ki so ga v enakem starostnem obdobju imeli njihovi starši. Razlog za to je med drugim tudi, da so njihove plače v povprečju za 20 % nižje in so zaradi visokih šolnin veliko bolj zadolženi kot katerakoli generacija pred njimi.
The $$ health of #Millennials is the financial health of our nation & needs to be a priority issue. Here's why: https://t.co/h8DSNBzRma pic.twitter.com/FKq4fxbdKI
— Young Invincibles (@YoungInvincible) 13 January 2017
Za primerjavo: leta 1989 je mladi zaposleni brez diplome v ZDA zaslužil približno enako kot danes zasluži diplomant, ki mora poleg tega odplačevati še posojilo za šolnino.
College continues to be a good investment, w better $$ outcomes for those w a degree, but debt poses challenge: https://t.co/h8DSNBzRma pic.twitter.com/XOuQwJO0SD
— Young Invincibles (@YoungInvincible) 13 January 2017
Vendar je kljub šolninam izobrazba izjemno dobra naložba, ugotavlja raziskava, saj se mladim brez izobrazbe godi precej slabše kot tistim, ki imajo izobrazbo in zaradi nje dolg.
Izobraženi imajo v povprečju višje plače ter lahko več denarja namenijo za pokojninsko varčevanje. Več izobraženih mladih ima tudi v lasti svoj dom, medtem ko si tisti s končano srednjo šolo tega ne morejo več privoščiti v taki meri, pa tudi izrazito manj imajo prihrankov.
Raziskava ugotavlja, da je višina prihodkov, zlasti plače, na začetku vključevanja v delo izredno pomembna, saj povečini vpliva na prihodke tudi pri nadaljnjem zaposlovanju - najvišja rast plače naj bi zaposleni namreč občutili v prvem desetletju zaposlitve, nato pa naj bi se velikost plače ustalila. Tako je večja verjetnost, da bodo tisti, ki imajo na začetku nizko plačo, pri takšni ostali tudi v nadaljnji karieri.
Po drugi strani milenijci na trg dela vstopajo z višjo ravnjo izobrazbe, od njih se zahteva več izkušenj, specifičnih znanj in kompetenc. Znani so kot hitro učeči se in prilagodljivi, v delovno okolje pa naj bi prinašali raznovrstnost.
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti
16. 2. 2025 ob 12:30

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica
15. 2. 2025 ob 19:30

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici
15. 2. 2025 ob 16:57

Babičin zdrobov puding z jabolki
15. 2. 2025 ob 14:54
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
16
FEB
17
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.