Župani z zakonskimi predlogi o romski problematiki. Je zahtevati odgovornost rasizem?

Skupina dolenjskih županov in županj je pred nekaj dnevi v državni zbor vložila zakonodajno pobudo za reševanje romske problematike. Gre sicer za župane 11 občin, ki se soočajo s problematiko, to so Mestna občina Krško, Mestna občina Novo mesto, Brežice, Črnomelj, Kočevje, Metlika, Ribnica, Semič, Šentjernej, Škocjan in Trebnje. Kljub temu, da predlogi romske skupnosti neposredno ne omenjajo, je jasno, da se nanašajo predvsem na njih. 

Gre za predloge novel štirih zakonov. Situacija na Dolenjskem se zaradi visoke natalitete Romov z leti le slabša. Ne gre sicer za prvi poskus sprememb na sistemski ravni. Žal pa tudi tokrat politika ni pokazala kaj dosti zanimanja.

Župani predlagajo spremembe 4 zakonov

Župani in županje so skupaj uspeli zbrati kar 31.500 podpisov. Kot je povedal župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, je glavno sporočilo pobudnikov, da je v 21. stoletju nesprejemljivo, da te samo dejstvo, da si se rodil staršem brez osnovnošolske izobrazbe in z dolgotrajno brezposelnostjo, zaznamuje, da boš tudi sam na istem. Takih otrok naj bi bilo v Sloveniji 1,5 odstotka, je povedal Macedoni. 

Gre sicer za predloge novel štirih zakonov – Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, Zakona o urejanju trga dela in Zakona o voznikih.  

Pri Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih bi po pobudi v primeru neobiskovanja osnovne šole prišlo do nedenarnega izplačila socialne pomoči, enako pa bi veljalo tudi v primeru zapadlih dolgov do javnih subjektov oziroma države ali občine. 

V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih se spremembe nanašajo na izplačilo otroškega dodatka v naravi v primeru neobiskovanja osnovne šole in njegovo znižanje za tretjino po zaključeni osnovni šoli, v primeru da družina ne vključi otroka v nadaljnje šolanje. 

Zakon o urejanju trga dela bi dopolnili s poenostavljenim izbrisom iz evidence brezposelnih po kršitvah obveznosti, podaljšanjem maksimalne vključenosti posameznika v javna dela z dveh na štiri leta in napotitvijo brezposelne osebe na delo.

Spremembe Zakona o voznikih pa bi vključevale uvedbo pogoja za opravljanje vozniškega izpita z devetletnim obiskovanjem osnovne šole in zaključenim sedmim razredom osnovnošolskega programa.

Kot je sicer povedal Macedoni, so pobudo pripravili lani in jo najprej poslali predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, a po pol leta niso dobili odgovora. Zato so se odločili za zbiranje podpisov državljanov in državljank.

Ukrepi sicer, kot že rečeno, ne omenjajo samo romske skupnosti, saj bi bilo to protiustavno, je pa res, da so v času zbiranja podpisov pobudniki prejeli odzive, da obstajajo tudi druga okolja, kjer otroci ne obiskujejo šole.

Zahtevati odgovornost ni rasizem

V začetku julija je v oddaji Intervju, ki jo je vodila Ksenija Horvat, zakone kritizirala dr. Jana Javornik, predavateljica delovnih razmerij in javnih politik na Univerzi v Leedsu. V tej oddaji je povedala, da župani pod ohranjanjem socialnega miru prodajajo noveliranje zakonov, ki so po njeni oceni v osnovi ksenofobni oziroma celo rasistični. Kritizirala je tudi to, da romska populacija v zakonih sploh ni omenjena, ter da bi morala situacijo reševati lokalna skupnost.

Oprostite, ampak delate krivico.

1. Rome novomeščani direktno omenjamo v razlagi predlogov, kot v Kopru omenjajo Albance.

2. Rome v teh zakonih ne smemo omenjati, tak zakon bi bil neustaven. Zahtevate nemogoče.

Izrekli ste laž, s katero ste dokazali sodbo, da smo rasiti. pic.twitter.com/ImsgkU5bZA

— Marko Dvornik (@markodvornik) July 3, 2023

Kot je na Twitterju zapisal Marko Dvornik, mestni svetnik iz Novega mesta iz vrst Nove Slovenije, te skupnosti ne znajo slovensko, ne trudijo pa se niti učiti in vzgajati svojih otrok. Zgolj 0,5 odstotka jih konča osnovno šolo.

Opozoril je tudi, da država nima nobenega vzvoda, da bi starše spodbudila k nasprotnim vzorcem, socialni transferji pa še dodatno spodbujajo tako stanje.

Močno se je v zadnjem času povečal tudi kriminal, med drugim na področju drog, strelnega orožja in prostitucije, poudarja Dvornik. V zadnjih letih je prišlo do razpada romskih starešin, zato ozemlje obvladujejo tolpe.  

Glede kritike o neukrepanju lokalne skupnosti Dvornik pravi, da se Rome v družbo že skuša vključiti na nešteto načinov. Zelo razvito je tudi prostovoljstvo, ki je prisotno v romskih naseljih že več desetletij. Eden izmed prostovoljcev je tudi katoliški diakon Matic Vidic. Policija, sodišče, centri za socialno delo in šole so tisti, ki bi morali usklajeno preobraziti to skupnost, poudarja Dvornik, in dodaja, da zahtevati odgovornost ni rasizem.

Glede sprememb:

so minimalne in zgolj spreminjajo keš-flow v “kruh in mleko”.

1. sankcija za starša, ki krši ustavo in škodi svojemu otroku, ko ga noče pošiljat v šolo.

2. enako, ko je oseba dolžna državi

3. pogoj vsaj OŠ za vozniški izpit

Zahtevati odgovornost ni rasizem.

— Marko Dvornik (@markodvornik) July 3, 2023

Vlada sicer ne kaže nekega velikega zanimanja za reševanje problematike. Kot je povedal Dvornik, je minister za delo Luka Mesec že dal vedeti, da sprememb ne podpira. Zaradi visoke natalitete in manjka odgovornosti pa se situacija na Dolenjskem žal z leti le slabša.

Za konec:

romsko vprašanje JV Slo. je vsako leto hujše.

Lokalna skupnost tokrat tretjič poskuša s spremembami na sistemski ravni.

Luka Mesec je že napovedal, da ni za spremembe. Vlade očitno ne moti vse slabše življenje teh ljudi. Kdo je tu v resnici rasist?

— Marko Dvornik (@markodvornik) July 3, 2023

Točnih podatkov, koliko Romov je v Sloveniji, sicer nimamo. Po zadnjem popisu, na katerem so se prebivalci lahko opredelili glede pripadnosti, leta 2002, je bilo v Sloveniji 3246 Romov, 3834 pa jih je kot materni jezik navedlo romski jezik. Ta številka pa je močno podcenjena. Po podatkih Inštituta RS za socialno varstvo, ki so tudi že nekoliko zastareli, naj bi bilo Romov okrog 11.700. Največ jih je sicer na območju centrov za socialno delo Maribor in Murska Sobota, a najbolj strnjeno na območju Dolenjske in Bele Krajine, kjer prihaja tudi do največ konfliktov.