Ali so obnovljivi viri energije res vedno »zeleni«?

Vsa ta leva ekologija in toliko opevani zeleni prehod nista nič drugega kot velikanski levi potegavščini, namenjeni temu, da se levaki dokopljejo do denarja davkoplačevlcev in se polastijo oblasti pod krinko varovanja okolja.
Osebno ne nasprotujem sončnim centralam in vetrnim turbinam, če se jih umešča v prostor po pameti, predvsem pa se mora upoštevati njihovo ekonomsko rentabilnost. Če te ni, potem takih virov ne potrebujemo. Premalo se omenja hidroenergijo, ki da veliko več in je manjši poseg v prostor, kot bi bile velikanske sončne centrale, zgrajene na plodnih tleh, vetra pa imamo pri nas malo.
Tudi je treba upoštevati stanje tehnike, to pomeni, da nekateri proizvodni (obnovljivi) viri, recimo ravno vetrne turbine, ekološko še zdaleč niso nevtralne. Sončni paneli pa še manj. Kot sem že omenil, o novih hidroelektrarnah ni veliko govora, očitno se z njimi ne da na hitro zaslužiti veliko denarja kot s sončnimi paneli.
Poleg tega množica zelenih davkov, ki izgine v integralnem proračunu, če ne celo v privatnih žepih levakov, krepko zmanjšuje konkurenčnost našega gospodarstva. Za dobro mero pa obnovljivi viri energije dajejo od sebe zelo drago elektriko. Kakšna katastrofa za ekonomijo je to, si gremo lahko ogledat v Nemčijo.

Se strinjam z Mitjem, da gre za zelo poenostavljen članek. Sicer je res bolje postaviti sončne elektrarne v že degradiranih/urbanih področjih, vendar praksa iz tujine kaže, da so s pravilno postavitvijo panelov kmetijske površine še vedno uporabne za pridelavo hrane oz. pašo živine. Kmetje tako lahko pridobijo še dodaten vir zaslužka.
Motijo me tudi prispevki, ki na drugo stran tehtnice na dajo okoljske škode, ki bi jo povzročila enakovredna količina fosilnih goriv. Zaradi njih se spreminja podnebje, ki ogroža živali in rastline globalno, medtem ko jih vetrnice (če sploh) in paneli le lokalno. Je ob branju tega prispevka kdo pomislil na ekološko škodo, ki jo bo na Hrvaškem povzročilo nedavno izlitje goriva?
Pa še razmislek za Slovence: Po podatkih SURSA imamo nekaj čez 15.000 hektarjev vinogradov. Preprost izračun pokaže, da bi na 17% te površine s soncem proizvedli enako količino el. energije kot jedrska elektrarna z močjo 1GW. Če bi s tem zmanjšali alkoholizem, bi imeli dvojno korist. Vinograde sem sicer omenil zato, ker poznam tri primere, ko stari ne morejo več, mladim se pa ne da obdelovati in so bodisi posekali trte ali pa celo to ne in gojijo plesni in druge škodljivce.

Vsebina članka zelo na splošno, z vsebino ki je za nižje razrede osnovne šole, opisuje (možne) vplive (novih) objektov in naprav na okolje v katerem so umeščene. Pogrešam pa prikaz tudi z druge strani ali opis širše problematike.
Družba v času v katerem živimo, je energetsko zelo potratna in za tak način življenja potrebuje ogromne količine lahko dostopne energije. Me prav zanima, kdo od tako imenovanih ekologov, se je pripravljen odpovedati avtomobilu in uporabiti vlak ali avtobus. In kdo se je odpovedal klimatizirani pisarni ali/in stanovanju, hladilniku, električni pečici, ogrevanju stanovanja z elektriko ali plinom,... in se vrniti v čase ne tako daleč nazaj, ko so naše babice nabirale suhljad za kuho in peko. Ko so dedki s trebljenjem grmovja, robide,.. vzdrževali kulturno krajino.
Za sedanji način življenja potrebujemo energijo. In če je ne "pridelamo" mi, jo moramo nekje kupiti. In (p)ostajamo odvisni od nekoga, ki jo proizvaja na enak ali podoben način in se srečuje s podobnimi ali enakimi dilemami. Vetrne elektrarne na Hrvaškem ali v Avstriji proizvajajo enako moteče zvoke. Jezovi na rekah v Italiji, Franciji,.. ravno tako zadržujejo transport proda in drugih snovi, kot pri nas.
Vse ekologe in druge varuhe narave prosim, da z uporabo ZKP presojajo in agitirajo za ohranjanje narave. V nasprotnem pričakujem, da se odpovedo zgoraj naštetim pridobitvam družbe in nas s svojimi zgledi navdušujejo za energetsko manj potraten način življenja.