Alkotest bo le prvi korak, vožnja brez držanja volana pa dovoljena pod pogoji

Poslanci imajo danes pred seboj spremembe, ki bodo posegle v policijsko preverjanje alkoholiziranosti, uporabo avtomatiziranih vozil in pravice kupcev. Pri alkotestih vlada odpravlja ustavno sporno dokazovanje s podpisom voznika. Pri posojilih in nakupih pa želi zakonodaja dohiteti spletne ponudnike, nove oblike zadolževanja in okoljske obljube trgovcev.

Voznik piha, policist odčita rezultat, sledi podpis zapisnika. Prav pomen tega podpisa je v središču sprememb zakona o pravilih cestnega prometa, ki jih obravnava državni zbor. Po vladnem predlogu voznik z njim ne bi več potrjeval strinjanja z rezultatom indikatorja alkohola, ampak le, da je bil seznanjen z rezultatom in nadaljnjim postopkom. Če bi naprava pokazala preseganje dovoljene meje, bi policist odredil preizkus z etilometrom ali strokovni pregled. Začetek uporabe teh določb je predviden 7. maja 2027.

Sprememba sledi odločbi ustavnega sodišča. Indikator, ki ga običajno imenujemo alkotest, je namenjen hitremu ugotavljanju prisotnosti alkohola. Zanj niso predpisane takšne tehnične zahteve kot za merilno napravo, s katero se zanesljivo ugotavlja njegova koncentracija. Sodišče je opozorilo na slabost dotedanje ureditve: voznik lahko ve, kaj in koliko je pil, iz tega pa ne more sam določiti natančne koncentracije alkohola v organizmu. Njegovo strinjanje zato ne more odpraviti pomanjkljivosti naprave.

Predlagana rešitev indikator ohranja pri cestnem nadzoru, dokončno dokazovanje stopnje alkoholiziranosti pa prepušča natančnejšemu postopku. Policija bi z njim opravila začetno preverjanje, ob rezultatu nad dovoljeno mejo pa bi moral slediti še dokaz, na katerem lahko temelji sankcija.

Predlagana rešitev indikator ohranja pri cestnem nadzoru, dokončno dokazovanje stopnje alkoholiziranosti pa prepušča natančnejšemu postopku.

Ustavno sodišče je v dodatnem pojasnilu izpostavilo evropske ureditve, v katerih se alkoholiziranost za potrebe prekrškovnega postopka dokazuje z analizo krvi ali napravo za natančno merjenje alkohola v izdihanem zraku.

Roke z volana, pozornost na cesti

Ista novela ureja tudi položaj, ki je bil še pred nekaj leti za večino voznikov oddaljena prihodnost: avtomobil del vožnje opravlja sam, voznik pa volana ne drži ves čas.

Vlada je dan pred parlamentarno obravnavo podprla dopolnilo, ki pogoje natančneje določa. Izpustitev krmila bi bila dovoljena pri dvoslednem vozilu z aktiviranim sistemom prve, druge ali tretje stopnje po standardu SAE J3016, če je ta homologiran oziroma posamično odobren po zakonu o motornih vozilih. Upoštevati bi bilo treba tudi cesto, vidljivost, vreme, promet ter stanje vozila in tovora. S tem vlada ločuje uporabo odobrene opreme od preizkušanja sistemov, za katere veljajo posebna pravila.

Za voznika ostajajo pomembne obveznosti. Po vladnem predlogu bi moral spremljati promet in delovanje sistema ter biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje. Policistu bi moral omogočiti vpogled v podatke o aktiviranju in delovanju sistema ter njihovo pridobitev iz vozila. Za nespoštovanje te obveznosti je predlagana globa 300 evrov.

Za voznika ostajajo pomembne obveznosti. Po vladnem predlogu bi moral spremljati promet in delovanje sistema ter biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje.

Nakup avtomobila s takšno opremo torej sam po sebi še ne bi pomenil dovoljenja za vožnjo brez rok na volanu. Odločilni bi bili odobritev konkretnega sistema in pogoji njegove uporabe. Tudi oznaka stopnje avtomatizacije ne pomeni, da lahko voznik med vožnjo zanemari svoje naloge.

Majhen obrok je še vedno dolg

Na dnevnem redu sta tudi predlog zakona o potrošniških kreditih in novela zakona o varstvu potrošnikov. Prvi posega na trg, kjer posojilo pogosto ni več videti kot posojilo: kupec pri spletnem nakupu izbere odloženo plačilo ali nekaj manjših obrokov, pogodbo pa sklene v nekaj trenutkih.

Evropska direktiva o potrošniških kreditih, sprejeta leta 2023, je varstvo razširila tudi na posojila pod 200 evri in ponudbe »kupi zdaj, plačaj pozneje«. Zahteva jasen prikaz skupnih stroškov, strožja pravila oglaševanja in preverjanje, ali bo potrošnik dolg sposoben odplačati.

Pri več zaporednih nakupih lahko kupec hitro izgubi pregled nad obveznostmi. Vsak obrok zase se zdi obvladljiv, skupaj pa obremenijo prihodnje mesečne prihodke. Evropska pravila zato odgovornost nalagajo tudi ponudniku kredita: enostavna sklenitev pogodbe ga ne odvezuje presoje kupčeve sposobnosti odplačevanja.

Slovenski predlog želi pravila prilagoditi takšnim oblikam kreditiranja. Za potrošnika bo pomembno predvsem, ali bo pred potrditvijo nakupa jasno videl celoten dolg, stroške in posledice zamude.

Pri noveli zakona o varstvu potrošnikov so v ospredju spletni nakupi, okoljske trditve ter daljša uporabnost izdelkov. Evropski okvir prinaša strožji odnos do zavajajočih zelenih obljub, tudi do neutemeljenih navedb o ogljičnem izravnavanju. Obravnava še informacije o prezgodnjem zastaranju izdelkov, nepotrebnih programskih posodobitvah in neupravičenem siljenju kupcev v nakup originalnih rezervnih delov.

Za potrošnika bo pomembno predvsem, ali bo pred potrditvijo nakupa jasno videl celoten dolg, stroške in posledice zamude.

Za kupca pralnega stroja ali telefona je vprašanje življenjske dobe precej bolj oprijemljivo od zelene oznake na embalaži. Koliko časa bo naprava delovala? Ali jo bo mogoče popraviti? Bodo deli na voljo po ceni, pri kateri se popravilo še izplača?

Direktiva EU o pravici do popravila, dokončno potrjena maja 2024, za izdelke, zajete z evropskimi zahtevami glede popravljivosti, uvaja obveznosti proizvajalcev. Predvideva tudi preglednejše informacije o popravilu in dodatnih 12 mesecev zakonskega jamstva, kadar potrošnik v okviru jamčevalnega zahtevka izbere popravilo namesto zamenjave.

To so evropska izhodišča, ob katerih poslanci obravnavajo slovenske rešitve. Njihova vrednost se bo pokazala pri vsakdanjih sporih: ko bo kupec zahteval pojasnilo stroškov kredita, dokaz za okoljsko obljubo ali popravilo naprave, ki bi jo trgovec najraje nadomestil z novo.

Državni zbor ima med mandatno-volilnimi zadevami napovedano še tajno glasovanje o imenovanju Arjane Brezigar za članico sveta Banke Slovenije. O izidih današnjih glasovanj bo mogoče poročati po njihovem koncu.