B. Cestnik, Časnik.si: Izza vogala surovost

Branko Cestnik se v svojem komentarju za Časnik.si opre na grško mitologijo o stvarjenju človeka. Opiše sosledje dob človeštva po zgledu grškega pesnika Hesioda.

Najprej pride zlata doba, v katerem je razmerje med naporom in užitkom popolno. Toda bogovi se te dobe naveličajo, povečajo dozo užitka. Ljudje se navadijo na blagostanje, dolgo živijo pri starših; ne spoštujejo več nesmrtnih bitij ter ne znajo več krotiti svojih strasti. Ker srebrna doba ne zdrži več pritiska, pride čas za bronastega človeka, surovega in vojne željnega mesojedca.

Grški mit v 20. in 21. stoletju

Menjavanje med zmernostjo, ugodjem in surovostjo Cestnik prestavi na naš čas. Kot zlato dobo označi povojno generacijo, ki je postavila Evropo na noge in vzpostavila mednarodni mir. Cerkev je to dobo obeležila še z drugim vatikanskim koncilom.

V šestdesetih letih pa se je na zahodu začela pojavljati družba blagostanja in potrošniška družba. Brez zmernosti je prišla požrešnost, ki je avtomatično ustvarila socialno nepravičnost.

Cestnik pravi, da smo sedaj na zaključku srebrne dobe. Grški mit svari pred temno dobo, pred dekadenco - pred pomehkuženimi in agresivnimi. Ob terorizmu, vojni na Bližnjem vzhodu, sovražnemu govoru v kulturi, nestrpnosti se Cestnik sprašuje, ali bo v novi dobi človeštvo nasilno in brutalno.

Mitološka cikličnost in krščanska linearnost

Za zaključek pa nas spomni, da se je grški mit rodil iz prepričanja, da se božanstva ciklično igračkajo s človekovo usodo. Toda judovsko-krščanska tradicija pozna linearnost, v kateri človek mora vplivati na zgodovino. Bronasta doba nam ni preprosto "usojena"; lahko jo po besedah papeža Frančiška ustvarjamo z "ročnim delom", po malem vsak dan.

Za začetek odstopanja stran od bronaste dobe predlaga preseganje kategorije sovražnika, ki je še posebno pri nas v Sloveniji pogosto orodje za ustvarjanje lastne identitete.

Celoten prispevek si lahko preberete na Ćasnik.si.