Boštjan M. Zupančič o delavcih migrantih: ko bo njihova zadeva prišla na ESČP, se bo obrnila na glavo
Bivši sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič na Portal plus piše o tem, zakaj je sodba U-I-147/12 Ustavnega sodišča o obdavčevanju delavcev migrantov v Avstriji primer "zgrešenega udara", ki bi se na Evropskem sodišču za človekove pravice obrnila na glavo, torej v prid delavcev.
Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike, ki pa je s tovrstnimi davčnimi olajšavami pravno sprejemljiva marsikje po svetu.
Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Poleg tega je delo teh ljudi izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.
Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije, ki imajo življenja v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek.
T. i. "Enake človekove pravice in temeljne svoboščine", pridejo v igro povsod, kjer drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."
Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod po svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom.
Migrantski delavci morajo sedaj kot posamezniki naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US zavrniti. Od tedaj imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Tam se bo zadeva obrnila na glavo. Država bo morala braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar je Boštjan M. Zupančič navedel v komentarju na Portalu Plus.
Davčna politika je po izrecnem priznanju US in po citiranju lastnih odločitev sredstvo v rokah države, s katerim se udejanjajo ekonomska, socialna, demografska in druge sorodne politike, ki pa je s tovrstnimi davčnimi olajšavami pravno sprejemljiva marsikje po svetu.
Drugič, zaposlovanje slovenskih delavcev v sosednji Avstriji pomaga reševati problem nezaposlenosti v slovenski severo-vzhodni regiji. Poleg tega je delo teh ljudi izvoz in izvoz je kot vedno v interesu države.
Protiargument je seveda, da so ti delavci rezidenti Republike Slovenije, ki imajo življenja v Sloveniji, določene ugodnosti (šole, ceste itd.), za katere morajo plačati davek.
T. i. "Enake človekove pravice in temeljne svoboščine", pridejo v igro povsod, kjer drugi dve veji oblasti z davčno politiko zasledujeta "neposredno vplivanje na gospodarstvo zlasti preko davčnih oprostitev in olajšav, s katerimi država favorizira razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, panog in strok."
Favoriziranje enih je že po opredelitvi diskriminiranje drugih. In to US dopušča. Iz tega logično sledi, da ima davčna politika povsod po svetu kaj malo opraviti z enakostjo pred zakonom.
Migrantski delavci morajo sedaj kot posamezniki naperiti ustavno pritožbo, ki jo bo moralo US zavrniti. Od tedaj imajo šest mesecev, da se pritožijo na ESČP. Tam se bo zadeva obrnila na glavo. Država bo morala braniti zmotno stališče US, pritožniki pa bodo zatrjevali vse tisto (in še kaj), kar je Boštjan M. Zupančič navedel v komentarju na Portalu Plus.
Zadnje objave
Gospodarstveniki od vlade pričakujejo stabilnejše davke in manj birokracije
20. 10. 2026 ob 20:08
Ali se lahko val nasilnih izgredov prenese v Slovenijo?
20. 10. 2026 ob 19:03
Mojca Škrinjar: SVIZ meša jabolka in hruške
20. 10. 2026 ob 19:00
Resna grožnja dijakinjam v severni Italiji
20. 10. 2026 ob 15:33
Cene stanovanj podirajo rekorde, lastni dom vse bolj nedosegljiv
20. 10. 2026 ob 14:01
Alkotest bo le prvi korak, vožnja brez držanja volana pa dovoljena pod pogoji
20. 10. 2026 ob 13:06
Slovenija povečala vračanje nezakonitih migrantov na Hrvaško
20. 10. 2026 ob 9:55
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (15. del): ISIS zavzame Rako
20. 10. 2026 ob 9:00
Spomeniki narodnim antijunakom
20. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.