Boštjan M. Zupančič: Strukturna narodna zavist

"Lahko si je predstavljati, da je bilo zgodovinsko zatrto ljudstvo, ki so mu tuji gospodarji načrtno vtirali manjvrednostne komplekse, posledično tudi v družinskem okolju uničevalno. Običajni odziv na frustracije je agresivnost, tu pa spet prihaja do prenosa agresivnosti iz zunanjega v domače okolje" piše v svoji kolumni na PlanetSiol.net Boštjan M. Zupančič in podaja razloge, za slovensko narodno zavist.

Pravi, da se to občuti še najbolj v tretji generaciji in je očitno za naš narod. "Komunizem, pravi Nietzsche, je kot ideologija temeljil na ressentimentu, kar je le druga beseda za zavist. Taka omemba zavisti se pri Nietzscheju kot leitmotiv ponavlja, z ressentimentom je pojasnjeval suženjsko (hlapčevsko) mentaliteto." piše Zupančič in dodaja, da tako hlapci nimajo izvirne pobude, ampak se samo odzivajo na akcije drugih ter njihove pobude onemogočati. Taka družba seveda ne more delovati.


Za lep primer destruktivne zavisti nasproti posameznikom v Sloveniji Zupančič navaja dachauske procese. Predvsem primer dr. Boruta Furlana, pri katerem je jasno, "da posledice zgodovinskega ressentimenta še zdaleč niso odpravljene."

Z zavistjo obremenjena osebnost ne more imeti občutka za pravičnost, še pravi Zupančič v svoji kolumni na PlanetSiol.net, saj zahteve pravičnosti terjajo, da se od zavisti distanciramo.

"Kdor je opravil z zavistjo, je zmožen hvaležnosti. Izogibajmo se torej nehvaležnežem! Kot pravi starozavezna modrost, nehvaležnost je hujša od tatvine." zaključi sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice.