Brez vetra in sonca bi bile emisije iz elektrarn 28 odstotkov višje

Proizvodnja elektrike iz premoga in plina je dosegla rekorde, hkrati pa veter in sonce pokrivata skoraj vso novo rast povpraševanja. Kaj torej drži in kje se izračun ustavi?

Svet še nikoli ni pridelal toliko elektrike iz premoga in plina kot v zadnjih letih, obenem pa veter in sonce še nikoli nista pokrivala tolikšnega deleža svetovne proizvodnje. Obe trditvi držita, spor pa je v tem, kaj iz njiju sledi. Ameriški klimatolog Zeke Hausfather je 5. oktobra 2026 na blogu The Climate Brink objavil izračun, ki kaže, da bi bile emisije ogljikovega dioksida (CO₂) iz svetovnih elektrarn lani za 28 odstotkov višje, če bi vetrne in sončne elektrarne po letu 2005 obstale na tedanji ravni. Z njim zavrača tezo, da čista energija fosilne vire le dopolnjuje in jih ne izrinja. Raziskavo je objavil tudi na omrežju X.

Priporocam!

— Žiga Zaplotnik (@ZaplotnikZiga) October 7, 2026

I often see people argue that clean energy is not reducing emissions, because it just adds to rather than replaces fossil fuels. This argument is deeply misguided – clean energy built since 2005 has displaced 23 billion tons. I dive in over at The Climate Brink (link below) https://t.co/L1AeuKztwO

— Zeke Hausfather (@hausfath) October 5, 2026

Fosilna proizvodnja še raste, vprašanje je, koliko višja bi bila brez vetra in sonca

Izhodišče je skupno obema taboroma. Veter, sonce in drugi nehidrni obnovljivi viri so imeli leta 2005 dva odstotka svetovne elektrike, leta 2015 6,8 odstotka, lani pa 19,8 odstotka. Premog je rekordno proizvodnjo dosegel leta 2024, plin lani, fosilna proizvodnja pa je skupno za približno polovico višja kot leta 2005.

Zgodovinarji in modelarji, med njimi po Hausfatherjevih navedbah Jean-Baptiste Fressoz in Vaclav Smil, opozarjajo, da novi viri energije stare redko izrinejo. Sociolog Richard York z Univerze v Oregonu je leta 2012 v reviji Nature Climate Change na podatkih okoli 130 držav v petdesetih letih izračunal, da je bilo za izrin ene enote fosilne elektrike treba več kot deset enot nefosilne, po Hausfatherjevem povzetku pa študija Brantleyja Liddla iz leta 2024 za veter in sonce ugotavlja približno enakovreden izrin.

Hausfather odgovarja, da turbine in paneli niso ustvarili dodatnega povpraševanja. Poraba elektrike je od leta 2005 zrasla za 75 odstotkov, to je za 13.600 teravatnih ur (TWh, ena TWh je milijarda kilovatnih ur; vsa Slovenija jih porabi okoli 12 na leto), zaradi industrije, klimatskih naprav, električnih vozil in podatkovnih centrov. Rast so pokrili veter in sonce s 5.400 TWh, fosilni viri s 6.100, hidroelektrarne z 1.500, bioenergija in drugi obnovljivi viri s 530 ter jedrske elektrarne z 85 TWh.

V zadnjem desetletju sta veter in sonce pokrila 57 odstotkov rasti, fosilni viri 29, lani pa po podatkih analitske organizacije Ember kar 99 odstotkov, to je 841 TWh.

Kako izračun deluje 

Hausfather je v vsaki od približno 200 držav veter, sonce in geotermalno energijo, ki skupaj ne dosegajo dveh odstotkov, zamrznil na ravni iz leta 2005; povpraševanje, jedrsko energijo, hidroelektrarne in bioenergijo pa pustil, kakršni so bili v resnici. Manjkajočo elektriko je zapolnil z domačim fosilnim miksom vsake države, torej pretežno s premogom na Kitajskem in v Indiji ter s plinom v Združenih državah Amerike (ZDA) in Veliki Britaniji, pri čemer prehoda s premoga na plin v ZDA ne pripisuje obnovljivim virom. Evropo obravnava kot eno povezano omrežje, rezultat pa je očiščen emisij, ki nastanejo pri izdelavi turbin in panelov. Koda in podatki so objavljeni na portalu GitHub.

Rezultat je 16,9 gigaton (Gt, ena Gt je milijarda ton; ZDA jih izpustijo okoli 5 na leto) CO₂ lani namesto dejanskih 13,2, razlika 3,7 Gt na leto pa je približno tri četrtine letnih emisij ZDA. Od leta 2006 do 2025 to znaša okoli 23 Gt, vendar je to srednja ocena: če bi vrzel v celoti zapolnil plin, bi bilo izogibanje okoli 15 Gt, če bi jo premog, okoli 30 Gt. Avtor to predpostavko sam imenuje kot največjo v analizi.

Prvi graf: dejanske emisije so zrasle za tretjino, brez vetra in sonca pa bi rasle skoraj tako hitro kot poraba

Krivulji sta do približno leta 2009 skoraj enaki, nato se razmikata. Dejanske emisije so z okoli 9,8 Gt leta 2005 (odčitek z grafa) zrasle na 13,2 Gt, torej za približno tretjino, poraba pa za tri četrtine. Krivulja brez vetra in sonca bi z 16,9 Gt rasla skoraj vzporedno s porabo.

Razlika je bila leta 2015 po odčitku okoli tri četrt gigatone, leta 2020 okoli 1,6 Gt, lani 3,7 Gt. Hausfather pa navaja, da je okoli 60 odstotkov vseh 23 Gt nastalo v zadnjih petih letih.

Pri branju grafa je treba upoštevati troje:

1. 28 odstotkov je razlika glede na dejanske emisije, glede na scenarij brez vetra in sonca, so emisije nižje za 22 odstotkov.
2. Svetlejši pas okoli oranžne krivulje, ki lani sega od okoli 15,9 do 18,0 Gt, ni statistična negotovost, temveč razpon med scenarijema, v katerih vrzel zapolni samo plin oziroma samo premog.
3. Graf ne skriva, kar poudarjajo kritiki: absolutne emisije iz elektrarn so še vedno za tretjino višje kot leta 2005.

Opomba pod grafom hkrati navaja, da gre za emisije zgorevanja, očiščene emisije življenjskega cikla obnovljivih virov, kar pomeni, da je izogibanje izračunano po odštetju emisij pri izdelavi turbin in panelov.

Drugi graf: premog ostaja največji vir, a edina strma krivulja pripada vetru, soncu in drugim obnovljivim virom

Drugi graf potrjuje obe plati spora. Premog je s približno 3.750 TWh leta 1985 zrasel na 10.377 TWh v oceni za 2026, malo pod rekordom iz leta 2024, plin pa od okoli 1.430 na 7.101 TWh. To je podoba, ki jo imajo v mislih kritiki: dolga desetletja so fosilni viri pokrivali večino rasti. Krivulja vetra, sonca in drugih obnovljivih virov je do leta 2005 komaj vidna, nato se strmo dvigne, jedrsko energijo prehiti leta 2019, hidroelektrarne leta 2023, v oceni za 2026 pa naj bi s 7.190 TWh za malenkost prehitela plin.

Zadnja ugotovitev mora biti deležna posebne previdnosti. Podatki za 2026 so zgolj ocena, dobljena z uporabo rastnih napovedi Mednarodne agencije za energijo (IEA) na podatke za 2025, razlika do plina pa je 89 TWh, okoli 1,3 odstotka. Kategorija zajema tudi bioenergijo in druge obnovljive vire, ne le vetra in sonca, in je ne smemo zamenjati z Emberjevo ugotovitvijo, da so lani vsi obnovljivi viri skupaj, z vodo vred, s 33,8 odstotka prvič prehiteli premog s 33,0.

Ember hkrati poroča, da je fosilna proizvodnja lani padla za 0,2 odstotka, prvič brez rasti od leta 2020, premog za 0,6 odstotka, plin pa je ostal edini fosilni vir z rastjo. Na Kitajskem je fosilna proizvodnja padla za 0,9 odstotka, v Indiji za 3,3.

V Evropi je za upad emisij najbolj zaslužen veter s soncem

Emisije iz elektrarn so se od leta 2005 zmanjšale za 75 odstotkov v Veliki Britaniji, 55 odstotkov v Evropski uniji (EU) in 37 odstotkov v ZDA, brez rasti vetra in sonca pa bi bil upad po izračunu le 53, 16 in 17 odstotkov. V EU gre približno 85 odstotkov upada, 512 od 601 milijona ton, na račun vetra in sonca, zapiranje jedrskih elektrarn pa je emisije povečalo za okoli 100 milijonov ton.

V Veliki Britaniji so prispevali veter in sonce (56 milijonov ton), manjša domača proizvodnja ob večjem uvozu (58) in opustitev premoga (36).

V ZDA je prehod s premoga na poceni plin prihranil 682 milijonov ton, več kot veter in sonce (606), rast porabe za 12 odstotkov pa je dodala 352.

Kitajska, ključna za svetovno sliko, bi imela brez vetra in sonca po izračunu 6,9 Gt namesto 5,1 Gt emisij iz elektrarn, od leta 2006 pa naj bi se izognila 9,3 Gt, okoli 40 odstotkom svetovnega skupnega izogiba (naš izračun).

Slovenija: sončna moč se je v štirih letih več kot potrojila

Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo se je moč sončnih elektrarn od 468,1 megavata (MW, tisoč kilovatov moči) konec leta 2021 povečala na 1.571 MW konec leta 2025, v 69.641 elektrarnah, od tega 63.730 individualnih samooskrbnih. Sistemski operater ELES navaja za konec 2025 drugačno številko, 1.650 MW, kar kaže na različno štetje.

Po začasnih podatkih Statističnega urada RS, ki jih povzema Glas gospodarstva, so sončne elektrarne lani proizvedle 1.345 gigavatnih ur (GWh, milijon kilovatnih ur), 21 odstotkov oziroma 235 GWh več kot leta 2024 in okoli desetino skupne domače proizvodnje 13.980 GWh, ob slovenski porabi okoli 12.300 GWh na leto.

Domača proizvodnja se je hkrati zmanjšala za 12 odstotkov, saj so hidroelektrarne proizvedle 23 odstotkov oziroma 1.266 GWh manj, termoelektrarne na premog 45 odstotkov manj (1.717 GWh), proizvodnja iz plina pa se je več kot podvojila na 882 GWh. Prirast sonca je tako pokril manj kot petino izpada vode, jedrska proizvodnja v Krškem je ostala pri 5.547 GWh.

Slovenija je ostala neto izvoznica, a z manjšim presežkom (uvoz 10.322, izvoz 10.814 GWh). Prihranka CO₂ statistika ne poda; naš grobi izračun za 1.345 GWh daje okoli 0,5 milijona ton, če bi sonce nadomestilo plin (okoli 0,4 tone na megavatno uro), in 1,3 milijona ton, če bi premog (okoli ena tona), a v povezanem evropskem omrežju natančnega nadomestka ni mogoče določiti.

Česa izračun ne dokazuje

Domnevni svet brez vetra in sonca ni izmerljiv, zato nihče ne ve, kako bi se razvili omrežja, cene in poraba brez vetra in sonca. Hausfather priznava, da bi cenejša elektrika lahko povečala povpraševanje, a v opombi trdi, da bi moral biti ta odboj ogromen, da bi pojasnil opaženo rast, in da bi izogibanje zmanjšal le zmerno. V kodi na GitHubu je osrednja ocena z odbojem 19,2 Gt namesto 23, scenariji pa segajo od 10,4 do 21,7 Gt (infografika 2); cenovnih učinkov blog ne modelira.

Nekdo od bralcev bloga ugovarja, da brez subvencij in obveznih deležev veter in sonce ne bi tako zrasla, drugi pa, da štejejo predvsem dejanske, še rastoče emisije. Kljub avtorjevemu ugledu gre za objavo na blogu, ki trditev tudi zagovarja, neodvisnega strokovnega pregleda v javnih virih nismo našli, metodologija in koda pa sta odprti.

Tudi podnebna slika je manj izrazita, kot nakazuje naslov. Izogibanje 23 Gt je malo manj kot odstotek okoli 2.600 Gt, izpuščenih od leta 1850. Ker bi dodatni premog sproščal tudi žveplove aerosole, drobne delce, ki sončno svetlobo odbijajo, je neto učinek na temperaturo leta 2025 po izračunu le okoli 0,002 stopinje Celzija, z razponom od minus 0,008 do plus 0,009. Ko se aerosoli umaknejo, CO₂ pa ostaja stoletja, naj bi se izognjeno segrevanje ustalilo pri okoli 0,01 stopinje in z vsakim letom delovanja naraščalo.

Obe trditvi sta hkrati resnični

Čista energija torej dodaja novo proizvodnjo in hkrati izriva fosilno, ki bi bila sicer porabljena. Kritiki imajo prav, da so emisije iz elektrarn še vedno za tretjino višje kot leta 2005 in le malo pod rekordom iz leta 2024, Hausfather pa, da bi bile brez vetra in sonca bistveno višje. Lani se fosilna proizvodnja prvič po letu 2020 ni povečala, Hausfather meni, da bi emisije lahko padle tudi letos, a rast povpraševanja zaradi električnih vozil in podatkovnih centrov to otežuje. Preizkus ne bo več, ali obnovljivi viri izrivajo fosilne, temveč ali jih izrivajo dovolj hitro, da krivulja z drugega grafa začne upadati.