Če je Putin res tako močan, zakaj se tako boji Navalnega?

Embed from Getty Images
Pet mesecev po zastrupitvi z živčnim strupom novičok se je ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni vrnil na prizorišče zločina. Po prvotnih načrtih bi moralo njegovo letalo pristati na letališču Vnukovo, a so ruske oblasti, uradno zaradi tehničnih težav, njegov let preusmerile na drugo moskovsko letališče, Šeremetjevo, ter Navalnega pridržale.

Le še ob najbolj ostudnih terorističnih dejanjih lahko doživimo, da bi dogodek prinesel tako poenotenje mednarodne skupnosti, ki se je na aretacijo odzvala z ogorčenjem. Nekatere med njimi, zlasti baltske države, napovedujejo, da bodo zaradi aretacije proti Rusiji uvedle tudi gospodarske sankcije.

V komentarju pa o tem, da ima Putin v tem trenutku ostrega domačega nasprotnika, ki se ga ne boji. Ponovni poskus, da ga utiša, pa lahko državo potisne v še hujšo mednarodno osamo. Sproži pa lahko tudi resno nezadovoljstvo v javnosti, razjarjeni od številnih žrtev epidemije covid-19. Ruske oblasti so namreč po številnih pritiskih pred nekaj tedni priznale, da je v državi umrlo kar trikrat več ljudi, kot so trdile pred tem.

Prihod Navalnega v Moskvo za ruske oblasti ni bil presenečenje. Že iz prvih ruskih odzivov je jasno, da so se v Kremlinu na prihod Navalnega pripravljali več časa. Po uradni razlagi je bil Navalni sicer prijet zato, ker je kršil pogojno obsodbo iz leta 2014, po kateri bi moral prijaviti svoje bivanje v tujini. Imel je sicer dovoljenje za zdravljenje po zastrupitvi z živčnim strupom novičok, vendar pa naj bi bivanje brez dovoljenja podaljšal in s tem kršil pravila o prestajanju pogojne zaporne kazni.

Po trenutnih podatkih naj bi v zaporu ostal najmanj do konca meseca, ko bo o njegovi usodi odločalo sodišče. Če bo spoznan za krivega, mu grozijo do tri leta in pol zapora.

Oster odziv ameriške in evropske zunanje politike

V odzivu zahodnih politikov tokrat ni bilo razhajanj. Z ogorčenjem se je odzval tako Ameriški državni sekretar Pompeo in aretacijo označil za poskus utišanja opozicijskega voditelja in drugih kritičnih glasov v Rusiji. Ob tem je vlado v Moskvi pozval, naj sodelovanje v volilnem procesu omogoči vsem političnim strankam in kandidatom in se zavzel za brezpogojno izpustitev Navalnega.

Podoben odziv je prišel tudi iz administracije novega predsednika.

Še več odzivov pa je bilo na tej strani Atlantika. Nad aretacijo so bili najbolj ogorčeni v Baltskih državah in v Nemčiji, kjer se je Navalni zdravil. Nemški zunanji minister Heiko Maas  je ob tem pojasnil,  da se je Navalni zavestno odločil za vrnitev v Rusijo, ker tam vidi svoj osebni in politični dom. A dejstvo, da so ga ruske oblasti prijele ob prihodu v domovino, je popolnoma nerazumljivo, je ob tem dodal Mass.

V Baltskih državah pa se čedalje glasneje govori o novih sankcijah.

Evropa z ogorčenjem skriva svoje težave

Medtem je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v izjavi za medije dejal, da je zahodno negodovanje zaradi aretacije Navalnega prenapihnjeno in poskus napačne usmeritve. "Lahko čutite veselje, s katerim prihajajo ti komentarji [o aretaciji Navalnega]." Slednje pa "po vsem sodeč zahodnim politikom omogoča, da odvrnejo pozornost od globoke krize, v kateri se je znašel liberalni način razvoja." Zato je po njegovem mnenju Navalnijev primer umetno dobil mednarodni odmev.

Ruski režim ima nevarnega nasprotnika

Po mnenju opazovalcev ruske politike je sicer jasno, da ima Putinov režim trenutno nasprotnika, ki se ga boji. Letališče Vnukovo je bilo v času napovedanega prihoda dobro utrjeno z varnostnimi ograjami, vlada pa se je pred prihodom skrbno trudila, da vrnitev "berlinskega pacienta", kot ga pogosto imenujejo v Kremlju, ni bila pompozna. Številni aktivisti in opozicijske osebnosti pa so bili opozorjeni, naj se v času prihoda ne nahajajo na Vnukovem.

Javnomnenjska podpora Navalnemu po vseh dogodkih sicer samo še raste, uživa pa tudi veliko prepoznavnost. Po številnih javnomnenjskih anketah naj bi njegove aktivnosti podpiralo kar 10 % Rusov.

Ob tem ruski politolog Kiril Rogova za DW pojasnjuje, da je Navalnyjeva vrnitev "pogumen korak", ter dodaja, da je 44-letni opozicijski vodja "neustrašen politik", čigar aretaciji se je Kremelj že dolgo izogibal. "Putin je namreč prepričan, da lahko opozicijski liki v zaporu še povečajo svoj politični vpliv," pravi Rogov.