Dejan Steinbuch, Portal Plus: Nemška Antigona se piše Merkel, slovenska pa gola in ubita leži v Hudi jami
Po ogledu filma Michaela Moora Where To Invade Next, v katerem je lahko primerjal Nemčijo in Slovenijo, je Dejan Steinbuch spoznal, od kot razlog za politiko odprtih vrat Angele Merkel do prihoda beguncev: zaradi občutka krivde.
"Če so šli Nemci s svojim občutkom krivde celo predaleč, se Slovenci obnašamo, kot da so stotine povojnih morišč na naših tleh posledica delovanja zunajzemeljskih sil," piše urednik Portala plus.
Prvi povojni generaciji Nemcev so namreč starši zamolčali grozote nacionalnega socializma, vendar so frustracije vseeno izbruhnile na plan: odražale so se v priljubljenosti skrajno levičarskih in anarhističnih skupin, fenomena Ulrike Meinhof in Matthiasa Baaderja, ...
Prav ta prva povojna generacija pa je ob spoznanju grozodejstev po padcu Berlinskega zidu spremenila pristop do preteklosti. Najbolj se odraža v poenotenju izobraževalnega sistema, v katerem se vzgaja sočutje in empatijo do žrtev.
Slovenija je podobno idealno priložnost za soočenje s preteklostjo, ki jo je dobila leta 1991, zapravila. Medtem ko v Nemčiji spominske plošče nenehno opominjajo na teror nad Judi, se v Sloveniji obnašamo kot da še nikoli nismo slišali za posvečenost mrtvih.
Šolska politika Slavka Gabra "šola naj uči, ne pa tudi vzgaja" iz devetdesetih let veliko bolj spominja na nemški sistem po drugi svetovni vojni, ko so nemški nacisti svojim otrokom zatrjevali, da nič ne vedo o holokavstu.
Hkrati je odgovorna za to, da šolarji nikoli ne izvedo o temnih madežih naše zgodovine in se ne zavedajo, da je Slovenija eno samo prikrito povojno morišče, Huda jama pa oltar dolgo prikritega zla, ki bi ga nekateri politiki že ob odkritju leta 2009 najraje zasuli.
Celoten komentar si lahko preberete na Portal Plus.
"Če so šli Nemci s svojim občutkom krivde celo predaleč, se Slovenci obnašamo, kot da so stotine povojnih morišč na naših tleh posledica delovanja zunajzemeljskih sil," piše urednik Portala plus.
Prvi povojni generaciji Nemcev so namreč starši zamolčali grozote nacionalnega socializma, vendar so frustracije vseeno izbruhnile na plan: odražale so se v priljubljenosti skrajno levičarskih in anarhističnih skupin, fenomena Ulrike Meinhof in Matthiasa Baaderja, ...
Prav ta prva povojna generacija pa je ob spoznanju grozodejstev po padcu Berlinskega zidu spremenila pristop do preteklosti. Najbolj se odraža v poenotenju izobraževalnega sistema, v katerem se vzgaja sočutje in empatijo do žrtev.
Slovenija je podobno idealno priložnost za soočenje s preteklostjo, ki jo je dobila leta 1991, zapravila. Medtem ko v Nemčiji spominske plošče nenehno opominjajo na teror nad Judi, se v Sloveniji obnašamo kot da še nikoli nismo slišali za posvečenost mrtvih.
Šolska politika Slavka Gabra "šola naj uči, ne pa tudi vzgaja" iz devetdesetih let veliko bolj spominja na nemški sistem po drugi svetovni vojni, ko so nemški nacisti svojim otrokom zatrjevali, da nič ne vedo o holokavstu.
Hkrati je odgovorna za to, da šolarji nikoli ne izvedo o temnih madežih naše zgodovine in se ne zavedajo, da je Slovenija eno samo prikrito povojno morišče, Huda jama pa oltar dolgo prikritega zla, ki bi ga nekateri politiki že ob odkritju leta 2009 najraje zasuli.
Celoten komentar si lahko preberete na Portal Plus.
Zadnje objave
Po Islandiji (4/7): Slavna islandska zgodovina je zapisana v sagah
18. 10. 2026 ob 19:00
Nasilje v Franciji se nadaljuje – zeleno rdeča intifada v zamahu
18. 10. 2026 ob 16:40
P. dr. Andraž Arko: Film kot pot do ljudi
18. 10. 2026 ob 16:30
Dr. Stane Repše (1/2) – od otroštva v vojni do vrhunskega kirurga
18. 10. 2026 ob 14:30
Dizel pred novo podražitvijo, bencin naj bi se pocenil
18. 10. 2026 ob 14:00
Na obisku pri Hermini in Štirih kovačih
18. 10. 2026 ob 12:00
Minister Zupančič: Zakon o kazenskem postopku je treba spremeniti v celoti
18. 10. 2026 ob 10:30
Ekskluzivno za naročnike
Po Islandiji (4/7): Slavna islandska zgodovina je zapisana v sagah
18. 10. 2026 ob 19:00
Na obisku pri Hermini in Štirih kovačih
18. 10. 2026 ob 12:00
Ivan Mrak: 1906–1986: Ustvarjanje v trpljenju, neizprosna terjatev umetnosti
18. 10. 2026 ob 9:00
1 komentar
amelie
Torej jo moramo na nek način oživet od mrtvih, drugače pa nas ne bo več !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.