Delodajalci – rešitev ali problem?

Z veliko hitrostjo se bliža prva serija referendumov, ki jih je sklicala ekstremna levica na čelu z Golobom, Mesecem in njegovimi NVO-ji. Tokratni referendumi so izjemno pomembni, vendar ne toliko s strani same zakonodaje in tega, kaj naj bi ustavili. Pomembnejši so s psihološkega vidika, ker bodo diktirali nadaljnji tempo tega mandata izključno desne vlade. Če jih bo levica izgubila, jim bo to zadalo močan psihološki udarec, saj je referendum dejansko edino pravo orodje, ki ga še imajo, da preprečijo pohod normalnosti v Sloveniji.

Seveda tako stanje ni omejeno samo na Slovenijo, ampak je pravzaprav značilno za države, v katerih uporabljajo referendume, neposredno ljudsko glasovanje, za odločanje o zakonih. In zmagovalec pri uporabi tega procesa je zagotovo Švica. Tukaj pa si bomo pogledali predvsem vidik delovanja delodajalski organizacij in njihove vloge pri oblikovanju družbenih odločitev. To pa zato, ker so ravno delodajalske organizacije močan temelj zdravih in ekonomsko inteligentnih odločitev družbe.

Razlika v udejstvovanju

Najprej je treba povedati, da je razlika med udejstvovanjem delodajalcih organizacij v Švici in Sloveniji ogromna. Pravzaprav je to ena od največjih razlik, ki obstajajo med obema državama. Ne gre pa samo za razliko v količini aktivnosti, ampak tudi v kakovosti te aktivnosti. Ta razlika najverjetneje izhaja iz tega, da je v Švici gospodarstvo pravzaprav v celoti v zasebni lasti.

Na drugi strani pa ima Slovenija še vedno ogromen odstotek podjetij, vključno z največjimi, v državni lasti. Temu primerno se obnašajo tudi delodajalske organizacije. Te v Švici služijo interesu delodajalcev in gospodarstvu, medtem ko so v Sloveniji zaradi državnega lastništva mnogokrat ali vsaj pri določenih vprašanjih v službi politike. Člani delodajalskih organizacij so tudi družbe v državni lasti in posledično v vodstvenih organih delodajalskih organizacij še danes sedijo predstavniki vodstev družb v državni lasti. Slednji zaradi potrebe po ohranitvi položaja niso v stanju zagovarjanja strokovnih rešitev, ki bi bile v najboljšem interesu gospodarstva.

V Švici delodajalske organizacije služijo interesu delodajalcev in gospodarstvu, medtem ko so v Sloveniji zaradi državnega lastništva mnogokrat ali vsaj pri določenih vprašanjih v službi politike.

Ta razlika je tudi temelj, zakaj lahko delodajalske organizacije v Švici delujejo pragmatično in racionalno. Z izgubo politične moči oziroma gospodarstvu naklonjene politike švicarski delodajalci izgubijo veliko, slovenski pa ne, saj se navezanost na politiko ne kaže samo skozi državno lastništvo, ampak tudi skozi državno porabo, skozi deljenje državnega denarja. Prav zato švicarski delodajalci tako dobro razumejo Priklejev starogrški pregovor: »Če se nisi pripravljen zanimati za politiko, še ne pomeni, da se politika ni pripravljena zanimati zate.« In tistega o tem, da »zastonj kosilo na obstaja«.

Švicarski delodajalci zato vlagajo v politiko ogromno denarja, ker razumejo, da je mnogo ceneje boriti se in vlagati denar v politično tekmo ter pomagati postaviti gospodarstvu naklonjeno vlado kot pa biti oportunistično in bojazljivo pasiven ter kasneje plačevati mnogo višjo ceno, ki pride na krilih davkov in 'dobronamernih' socialistov.

V ta namen imajo švicarski delodajalci organizirane močne skupine, skozi katere se za promocijo prostotržne organiziranosti kapitalizma prelije ogromno denarja in posredne podpore preko nefinančne pomoči 'na terenu', zato da se prepreči prihod strank, ki si želijo socialistično, centralnoplansko in nesvobodno organiziranost kapitalizma.

Sporočilo Švice slovenskim delodajalcem

Prav to je najpomembnejše sporočilo Švice slovenskim delodajalcem, ki niso v lasti države. Lahko razumemo, da jih je bilo pred prihodom te vlade strah in se ni niso hoteli politično izpostavljati, ker je bilo poslovanje vezano na državo in ker so levi ekstremisti Golob, Mesec, Asta, Han in drugi celo odprto grozili z uničenjem in celo s smrtjo pod bajoneti v morju. Razumemo, da nihče noče biti na strani poražencev, ker s tem lahko tvega celo uničenje, kar smo gledali zadnja štiri leta.

Vendar pa se je stvar spremenila. Desni, ekonomsko svobodni in pismeni pol je po dolgih desetletjih zmagal. Končno so delodajalci dobili pravega sogovornika, ki jih posluša in razume. Od švicarskih delodajalcev se lahko naučijo, da je ceneje vložiti osebni trud v zmago zmerno desne politike, ki je naklonjena gospodarstvu, kot pa plačevati visoko ceno preko neskončnih davkov, ki jih uvajajo socialisti.

Prvič, iz vodstvenih struktur oziroma organov odločanja je treba odstraniti predstavnike državnih podjetij. Drugič, za vsakega delodajalca je izjemno pomembno, da delavcem razloži, zakaj je nujno podpreti to vlado in njene zakone. In odgovor, zakaj podpreti to vlado, je preprost: ker bo delavcem ostalo v žepu več, ob tem, da državni servisi ne bodo nič slabši. Ker s prihodom socialistov delavci tvegajo zaprtje podjetij in brezposelnost.

Vladne kampanje pa se da tudi finančno podpreti ali pa se medijsko izpostaviti in javno povedati, da je smiselno glasovati ZA in ne PROTI. Ker ZA je glas ZA urejeno Slovenijo, ki bo vedno bolj videti kot Švica. Proti pa je glas proti urejenosti in za vzdrževanje korupcije in nagrabljenih pozicij in državnega financiranja za peščico.