Dokazano: človeški ostanki so pripadali Hribarjema z gradu Strmol

Uredništvo

17. 9. 2015 ob 14:31
0 komentarjev

Slovenija

DNK analiza je potrdila, da so ostanki, ki so jih našli v gozdu nad Mačami pri Preddvoru, zares ostanki zakonca Rada in Ksenije Hribar, ubitih s strani partijske varnostno-obveščevalne službe leta 1944.

Analize je izvedel Inštitut za sodno medicino, predvsem na pobudo njunega nečaka Petra Hribarja, po odkritju ostankov marca letos.

Ostanke mislijo pokopati v družinskem grobu na Žalah, predvidoma oktobra.

Zakonca Hribar sta pred in med drugo svetovno vojno nekaj let bivala v gradu Strmol pri Cerkljah na Gorenjskem. Rado kot direktor Šumija, in Ksenija kot vnukinja takrat najbogatejšega Slovenca, sta pripadala predvojni eliti.

Rado je med vojno finančno pomagal partizanom, npr. s tem, da jim je kupil tiskalni stroj, ter jih obveščal o prihodu Nemcev, ... A so ga zaradi stikov z Nemci že imeli zapisanega kot kolaboranta.

4. 1. 1941 so tako na prišli grad predstavniki VOS-a, verjetno po navodilih partije. Rada Hribarja so ustno ter brez dokazov razglasili za vojnega zločinca in narodnega izdajalca. Po obsodbi naj bi ju v gozdu mučili, Ksenijo večkrat posilili, nazadnje pa ubili in razčetverili.

Sorodniki so rehabilitacijo ustne obsodbe dosegli šele leta 2000.

Zakonca Hribar sta bila SLO različici Karla in Berte Benz.Tip ljudi,ki premika meje.Zaradi revolucije sta narodu zapustila le bridke spomine

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) September 17, 2015

@vinkovasle1 Hribarjev nečak Peter Hribar povedal, da pozna morilca, a je vsem oprostil. In @policija_si tudi njega ni zaslišala. — vinko vasle (@vinkovasle1) September 17, 2015

KOMENTAR: Uredništvo

Narodni izdajalci?!?

To je opis le ene izmed neštetih usod tako imenovanih "narodnih izdajalcev" in edina, ki je bila v zadnjih letih resneje izpostavljena v javnosti. K temu je pripomogel roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, ki črpa navdih ravno iz zgodbe zakoncev Hribar, ter vztrajnost sorodnikov, da bi grob odkrili. Izkopavanja in sodni postopki namreč nanesejo kar nekaj stroškov ter zahtevajo čas. "To je zgrešeno: država ti svojce najprej pobije, nato pa moraš sam plačati, da jih izkoplješ in pokoplješ," je dejal marca letos Draško Josipovič, arheolog, ki je vodil izkopavanja ostankov zakoncev Hribar. Ukvarjati se z rehabilitacijo sodb, ki niso niti napisane, a kljub vsemu veljajo, je absurd, ki se ni dotaknil zgolj tako osovražene predvojne elite, temveč vseh, ki niso bili za novo oblast. Veliko je še ljudi, ki imajo sorodnike, zgolj ustno obtožene vojnih zločinov, zato ubite in še vedno formalno obsojene. Toda jih ravno zaradi neobstoječih dokazov ne morejo rehabilitirati. Primer zakoncev Hribar ni bil osamljen. Samo vprašanje je, ali bomo za druge sploh slišali.