Eksorcist: najbolj značilna demonska aktivnost ni obsedenost, temveč skušnjava

V prejšnjem prispevku je italijanski eksorcist pater Francois Dermine svaril pred vse bolj pogosto agresivno prisotnostjo satanizma, ki najeda sodobno družbo. Tokrat pa s četrt desetletja izkušenj z izganjanjem demonov govori o najpogostejši zmoti glede oblik demonske aktivnosti. 

Čeprav se nam preko prezentacij demonskih obsedenosti, kot nam jih predstavlja Hollywood, zdi, da je to osnovna oblika delovanja hudiča, dominikanski duhovnik opozarja, da je največja in najpogostejša grožnja človeškemu odrešenju skušnjava, ki vodi h grehu.

"Najbolj pogosta manifestacija demonske aktivnosti je skušnjava, ki je mnogo značilnejša od obsedenosti," je pater Francois Dermanie dejal za CNA.

Kot pravi, obsedenost ni v tolikšni meri duhovna grožnja kot skušnjava, saj človek, ki je bil obseden s hudičem, lahko še vedno "izjemno duhovno napreduje" in celo nekega dne postane svetnik.

To je zato, ker hudič lahko obsede človeško telo brez njegovega vedenja ali soglasja. Zato demonska obsedenost žrtve ne naredi moralno krive oziroma odgovorne.

"Ne smemo podcenjevati pomena skušnjave. Ni tako spektakularna kot obsedenost, ampak je za dušo mnogo bolj nevarna," pravi Dermine.

Po njegovih besedah se je upreti skušnjavi enostavno, čeprav hkrati ne vedno najlažje: "Izogibati se je treba situacijam, ki vodijo v skušnjavo in seveda imeti je treba krščansko duhovno življenje. Potrebno je moliti, se skušati obnašati pravilno in ljubiti ljudi, s katerimi živimo in jih dnevno srečujemo."

Ob skušnjavi je po patrovih besedah naslednja najbolj pogosta demonska aktivnost zatiranje. Včasih imajo ljudje veliko problemov, pogosto zdravstvene, poslovne ali družinske narave, ki se jih ne da razložiti z naravnimi razlogi.

Če se ugotovi, da je vzrok zanje demonsko zatiranje, te probleme označujejo za "nadnaravne" in potrebujejo pomoč eksorcista. "To je najbolj izredna oblika delovanja hudiča," pravi Dermine, "medtem ko je skušnjava najbolj običajna."

Kljub vsemu Dermine pravi, da ljudje ob raznih fizičnih problemih ali trpljenju ne bi smeli takoj sklepati, da gre za demonsko zatiranje, saj zanje najpogosteje obstajajo naravni vzroki. Ampak če nekdo obišče zdravnika in ta ne najde naravnih vzrokov za njegovo zdravstveno situacijo, potem je morda čas za obisk eksorcista.

Ni vsaka nadnaravna zaznava vez z Bogom

Dermine je kot eksorcist s 25 leti izkušenj maja spregovoril tudi na enotedenskem tečaju o eksorcizmu in molitvah za osvoboditev, ki ga pripravlja papeški Athenaeum Regina Apostolorum. Ta ni namenjen šolanju novih eksorcistov, temveč podajanju informacij duhovnikom in laikom o eksorcizmu in podobnih temah.

Kot je dejal za CNA, njegovo predavanje med drugim naslavlja nekatere najobičajnejše napake, ki jih počno eksorcisti, med katerimi je, da nadnaravno demonsko delovanje zmotno zamenjajo za nadnaravne sposobnosti, ki naj bi prihajale od Boga.

"Gre za zelo pomembno razliko," pravi Dermine. "Imamo človeško naravo in stvari ne moramo vedeti, brez da bi jih spoznali skozi naša čutila." 

"Bog nas je naredil, da delujemo na določen način. In če imaš nadnaravne čutne zaznave in podobno, in te niso namenjene, da pripomorejo ali vzpodbudijo duhovni rezultat, potem ne morejo prihajati od Boga," pravi. Ljudje s takšnimi sposobnostmi pa so v sodobni družbi pogosto označeni za "posrednike", oziroma medije komunikacije z Bogom.

Ampak kot pravi dominikanski pater, so tovrstne oblike nadnaravnih zaznav in manifestacij lahko za ljudi "vzrok mnogih problemov", zato potrebujejo pomoč eksorcista.