Evropska komisija predlaga nov pristop v boju proti džihadistični radikalizaciji

POSLUŠAJ ČLANEK

Ob čedalje večjem številu terorističnih groženj ter zaradi odhodov svojih državljanov na pomoč IS v Sirijo Evropska komisija želi pomagati državam članicam pri njihovem boju proti nasilni radikalizaciji.

Tako so v torek predstavili predloge, s katerimi bi trenutne programe razširili na področjih izobrazbe, socialnega vključevanja, antipropagande, sodelovanja s tretjimi državami in se soočili s radikalizacijo v zaporih, poroča Euobserver.

"Terorizem je globalen in vendar hkrati izjemno lokalen," je  ob tem dejal Dimitris Avramopoulos, komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo. Ob tem je v svojem govoru tudi opomnil, da so se v zadnjem letu teroristi v Parizu, Kopenhagnu  in Bruslju obrnili proti lastnim sosedom in proti našim skupnim vrednotam.

Mladi, ki so odraščali v naših družbi in šolah


Komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, Tibor Navracsics, je ob tem dodal, da je bila večina teroristov "mladih, ki so odraščali v naši družbi ter se izobraževali na naših šolah".

Dejal je tudi, da je promocija svobode, demokracije, človeškega dostojanstva in spoštovanja pot, po kateri bi lahko dosegli mlade ter preprečili njihov obrat k nasilnemu ekstremizmu. Poleg tega je treba mladim tudi pomagati najti službe ter z njimi njihovo mesto v družbi.

Poudarili so, da je tarča programa preprečiti džihadistično radikalizacijo, kakršna se je pojavila ob napadu na Bataclan v Parizu. Po njihovih podatkih naj bi na pomoč Islamski državi iz Evrope v Sirijo in Irak odšlo kar 4.000 borcev.

Mladi potrebujejo pozitivne vzornike


Ugotovili so, da religija sama lahko zelo močno pripomore k preprečevanju ali pri boju proti radikalizaciji, saj ustvarja vez v skupnosti in daje občutek pripadnosti ter usmerja in vodi ljudi v pozitivni smeri.

Ker je postopek radikalizacije pogosto hiter in neopažen, je Komisija predlagala poudariti vlogo oseb, ki bi bili mladim za vzor in ki delajo na šolah ali v organizacijah. Tako poskušajo ustvariti mrežo ljudi z različnimi družbenimi ozadji - kot so podjetniki, umetniki, športniki - ter z nekdanjimi ekstremisti.

"Pozitivni vzorniki so najbolj so najbolj učinkovit način prikaza in promocije demokratičnih idej," je pojasnil Navracsics.

Poleg tega želijo vzpostaviti tudi projekt eTwinning - gre za spletno platformo, ki povezuje učitelje ter razrede po celotni Evropi z namenom dialoga. Razširiti ga želijo predvsem v države v EU, ki se soočajo s problemom radikalizacije in v katerih je medkulturni dialog najbolj potreben. Projekt že deluje v Tuniziji in bo najprej namenjen državam, kot so Egipt in Bosna, v katerih se ponekod lahko vidi izobešene zastave Islamske države.

Internet kot bojno polje


Avramopoulos je tudi povedal, da je najbolj pomembno področje boja proti radkalizaciji ravno internet. Komisija si tako prizadeva, da bi povečali boj proti sovražnemu govoru ter proti nasilnim spletnim vsebinam.

Tako so predlagali ustanovitev platforme z imenom Joint Referral Platform, na kateri bi se lahko enostavneje in hitreje prijavljal sovražni govor ali nasilne vsebine, ki bi se nato izbrisale z interneta.

Skupnosti in delovanje policije ter obveščevalnih služb


"Ko sprejmemo socialno politiko za boj proti terorizmu, to vrže fokus na skupnosti muslimanov in prizadene celotno njihovo skupnost, je pojasnil Francesco Ragazzi, predavatelj na nizozemski univerzi v Leidnu, ob tem pa dejal, da je dobra pot za preprečevanje radikalizacije dialog, vendar ne, če je usmerjen samo nanjo.

Pri tem je povedal, da je radikalizacijo moč zaznati in namesto da se osredotočamo na skupnosti, bi se morale države osredotočati na delovanje policije in obveščevalnih služb.

"Skoraj vsi, ki so do sedaj zagrešili teroristično dejanje, so bili že znani. Že sedaj vemo, kdo bodo naslednji teroristi, za to ne potrebujemo javnosti."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

triglav, aljažev stolp, slovenija, gore
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00