[Gledali smo] Nejeverni Tomaž

Apostol Tomaž se je verjetno rodil v Galileji. Evangelist Janez ga predstavi kot pogumnega, pa tudi nevernega učenca, ki zmore verjeti v Jezusovo vstajenje šele, ko sreča Vstalega. Po legendarnem izročilu naj bi oznanjeval evangelij v Edesi, Partiji, Perziji in Indiji, kjer naj bi ga 3. julija 72 s sulico prebodli v Madrasu. Goduje 3. julija.

Obupani apostol Tomaž priteče na Kalvarijo, kjer pa najde samo še prazen križ, saj so Jezusa že sneli z mučilnega orodja in odnesli. Tomaž se pridruži peščici pogrebcev in pomaga Jezusovo telo odnesti v grob, ki ga je v naglici dal na razpolago Jožef iz Arimateje. Ta član judovskega velikega zbora – sinedrija pa se zdi Tomažu sumljiv. Ko Pilat zaslišuje Jožefa in pritiska nanj, naj izda Jezusove učence, ta zanika povezanost z njimi. Tomaž dvomi o Jožefovi poštenosti, zato si na vse mogoče načine prizadeva, da bi Gospodovo telo prenesli v nov grob nekje v Galileji. Sam se odpravi k zastraženemu grobu, kjer pa naleti na stotnika Longina, ki je še ves pod vtisom Jezusovega križanja, saj je s sulico prebodel njegovo križano telo …

Apostol Tomaž ni samo nejeveren, ampak tudi impulziven, neučakan in nestrpen, predvsem pa zelo trmast. Je operativec in človek akcije. Razjeda ga močna bolečina zaradi Jezusove smrti, ki jo spremljajo tudi težki občutki krivde, saj je med pasijonom zapustil svojega Učitelja, a vse to ga ne ustavi v skrbi za njegov dostojen pokop. Njegova aktivnost se še poveča ob novici, da naj bi iz groba ukradli Jezusovo truplo. Tomažu, ki je nekakšen antijunak, pa prav bolečina, krivda in tudi sama akcija onemogočajo, da bi zmogel iti globlje, čeprav ga apostol Janez k temu večkrat povabi. Tako Tomaž predstavlja človeka, ki skuša biti lojalen, a ima obenem hude težave s sabo in svojo vero.

Prav v prikazu notranjih dvomov in bojev pa film ostane patetično površinski in gledalca ne zmore povesti v osebno notranjo dramo. Tako ostaja predvsem na akcijskem nivoju, medtem ko skuša manko globine zakamuflirati s šablonskimi svetopisemskimi dialogi. Pripoved se nekoliko vrti okoli nejasnih konceptov, ki ne temeljijo na bibličnem izročilu, niso pa v nesoglasju z njim, medtem ko je vstali Jezus precej eteričen in nezemeljski. Osrednja simbolika filma se vrti okoli slavne Tomaževe izjave o Jezusovih ranah, ki so jih povzročili žeblji (Jn 20,25). Te namreč najde na Kalvariji in jih slednjič, v skladu z izmišljenim izročilom, preda v last Jožefu iz Arimateje. Samo srečanje Tomaža z Vstalim sledi klasičnim slikarskim upodobitvam, na katerih se Tomaž dejansko dotika Jezusovih ran, o čemer pa evangelist Janez ne poroča. Film vključuje zgodovinsko verodostojno scenografijo, lokacije in kostumografijo ter kljub nekaterim fiktivnim elementom predstavlja zanimiv poskus rekonstrukcije povstajenjskih dogodkov.

(D207: 60)