Golobova koalicija udarila po verskih skupnostih: Odvzeli so jim status "splošno koristne organizacije" ter znižali financiranje prispevkov verskim uslužbencem

Danes popoldne so poslanci glasovali o vladnem predlogu novele Zakona o verski svobodi. Koalicijska večina je v parlamentu s 52 glasovi za in 18 proti podprla predlog spremembe zakona.

Predlog sprememb zakona znižuje delež državnega nadomestila za plačilo prispevkov verskih uslužbencev z zdajšnjih 100 na 60 odstotkov in ukinja status splošne koristne organizacije verskim skupnostim. Upravičencev – katoliških, evangeličanskih, pravoslavnih ... duhovnikov – je sicer v državi le 764, plačevanje prispevkov v celoti pa medtem ostaja nedotaknjeno za okoli 3200 samostojnih delavcev v kulturi. 

Vlada Janeza Janše je maja lani v eni svojih zadnjih potez pred odhodom z oblasti z uredbo verskim uslužbencem z 48 na 100 odstotkov trajno zvišala državno kritje socialnih prispevkov, pri čemer je določila še, da 100-odstotno kritje pripada tistim verskim skupnostim, ki imajo priznan status splošno koristne organizacije, tistim brez statusa pa je pripadlo 60-odstotno kritje.

 
Kot je že na seji Odbora za kulturo v začetku meseca opozoril poslanec NSI, Jožef Horvat, je zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora opozorila, da je vladni predlog že v izhodišču pravno sporen. Predlogu zakona je med drugim očital tudi pomanjkanje predhodnega dialoga z verskimi skupnostmi, čeprav se bistveno posega v njihove že pridobljene pravice, ter kratek, 10-dnevni rok javne razprave. 

Državni sekretar ministrstva za kulturo Marko Rusjan je takrat njegove očitke zavrnil in povedal, da z zakonom popravljajo nezakonito stanje prejšnje vlade. Omenil je maja lani sprejeto uredbo, s katero je višino kritja socialnih prispevkov verskih uslužbencev zvišala na 100 odstotkov, kar naj bi bilo v nasprotju z zakonom. 

Pripombe verskih skupnosti večinoma niso bile upoštevane 

Pripombe na predlog novele zakona je v javni obravnavi podalo tudi 8 registriranih Cerkva ali drugih verskih skupnosti: Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji, Evangelijska krščanska cerkev, Evangelijska binkoštna cerkev, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Univerzalno življenje, Upasana, Verska skupnost enakih možnosti VSEM in Katoliška cerkev, ki meni, da je predlog zakona uperjen predvsem proti njej.  

Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi (AV) v Republiki Sloveniji, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Katoliška Cerkev in Evangelijska binkoštna Cerkev so med drugim nasprotovale znižanju osnove za višino državne finančne pomoči ter prenehanju statusa splošno koristne organizacije cerkvam in drugim verskim skupnostim. Njihova mnenja, predlogi in pripombe niso bili upoštevani. 

Kršitev načela pravne države in delitve oblasti 

Zakonodajno-pravna služba je v stališču opozorila, da predlog zakona krši načelo pravne države in zakonsko pristojnost Državnega zbora ter krši tudi načelo enakosti pred zakonom.

Z zakonom vladne stranke poskušajo določiti, da bi ministrstvo po uradni dolžnosti izdalo odločbe o prenehanju statusa splošno koristne organizacije cerkvam in verskim skupnostim. Pravniki v parlamentu pa opozarjajo, da se z zakonom ne spreminja zakonske opredelitve splošno koristne organizacije in zato sploh ni podlage, da bi v prehodnih določbah ta urejal prehod iz stare v novo ureditev in izdajanje novih odločb o prenehanju statusa splošno koristne organizacije. Takšno ravnanje je, opozarjajo, kršitev načela delitve oblasti. 

Nova parlamentarna praksa ali le vrnitev v prejšnje stanje? 

Kot je na današnji seji poudaril poslanec SDS, Andrej Hoivik, se z današnjim odločanjem postavlja novo prakso parlamenta, ki bo zelo slaba in tudi zelo škodljiva z vidika spoštovanja vladavine prava in delitve oblasti. S sprejetjem določb, ki jih predlaga vlada, bo Državni zbor posegel v bistveno pristojnost in odgovornost te vlade. Ta bi morala sama v okviru državne uprave pripraviti in sprejeti podzakonske predpise. Le tako bi s tem zagotavljala ustavnost in zakonitost teh podzakonskih predpisov. Vlada te svoje pristojnosti ne more oziroma po ustavi celo ne sme prenašati na Državni zbor, saj to pomeni eno najbolj grobih kršitev načela delitve oblasti, je dejal.

Jožef Horvat je danes opozoril, da bi se med verskimi skupnostmi in vlado moral vršiti stalni dialog, pa se ne. “Človekova vera je posameznikova osebna odločitev, država pa je dolžna zagotavljati svobodo verovanja in prepričanja skladno z mednarodnimi akti, ustavo in zakoni. S tem zakonom se kršijo mednarodno pravo, ustava in zakoni,” je dejal. Poudaril je tudi, da morajo verske skupnosti biti avtonomne, to pa so lahko le, če jim politika omogoči dolgoročno pravno in finančno stabilnost. 

Poslanec SD, Jonas Žnidaršič, je v odgovoru izpostavil, da današnja sprememba izenačuje vse veroizpovedi, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo prispevkov verskim uslužbencem, in ne posega v nobeno temeljno pravico. SD je predlog zakona podprl, saj da sprememba verskih skupnosti ne favorizira, temveč jih izenačuje. 

Poslanec Levice, Matej Tašner Vatovec, pa je poudaril, da zakon odpravlja nezakonito uredbo in odločitve prejšnje vlade, ki je z uredbo mimo zakona uvedla organizacijo v splošno korist, ki je favorizirala zlasti največjo organizirano Cerkev v državi. 

Škofje pričakujejo enakovredno obravnavo z ostalimi subjekti v družbi 

Slovenski škofje so izrazili močno nasprotovanje predlaganim spremembam Zakona o verski svobodi. Kot so zapisali v izjavi, “zniževanje prispevkov pomeni tudi slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnikov in redovnic ter preostalih verskih delavcev. Ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.” 

Kot so poudarili, ne vedo, kateri so razlogi za trenutne predloge sprememb. Napovedane spremembe niso bile dogovorjene tudi z nobeno drugo versko skupnostjo. Tudi sama razprava ni bila odprta za njihove potrebe in stališča, vse odločitve so bile enostranske in odločene že vnaprej. 

Prav tako poudarjajo, da je verskih delavcev iz Katoliške cerkve, ki koristijo pomoč države, trenutno 707. Zneski, ki jih država nameni za njihovo socialno zavarovanje, pa se zdijo v primerjavi z ostalimi samozaposlenimi v kulturi, ki jih prav tako pokriva država, teh je preko 3200, majhni. 

Še posebej nerazumno se jim zdi, da se spremembe zakona, kjer se Cerkvi odreka status splošno koristne organizacije, sprejemajo v času, ko je Cerkev prizadetim v vodnih ujmah in naravnih nesrečah, preko Karitas in drugih struktur in posameznikov, nudila veliko materialno in duhovno pomoč. Zato pričakujejo pravično vrednotenje svojega dela in enakovredno obravnavo z ostalimi subjekti v družbi.   

Veliko nerazumevanje vloge Cerkve v družbi

Tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference, dr. Gabriel Kavčič, je za Domovino posebej izpostavil tri točke, zajete v zgornji izjavi, ki so po njegovem prepričanju bistvene. Te so arbitrarnost odločitve, pomanjkanje dialoga ter veliko nerazumevanje vloge Cerkve v družbi.

Glede arbitrarnosti odločitve; razlogi za uvajanje spremembe niso znani, prav tako ni podan razlog zakaj znižanje na ravno 60 %. Glede pomanjkanja dialoga; opravljena sta bila samo dva kratka pogovora, na sejo Odbora pa so se morali povabiti kar sami. Ter glede nerazumevanja vloge Cerkve; na to kaže odvzem statusa splošne koristne organizacije veskim skupnostim. Kot je poudaril dr. Kavčič, takšna odločitev kaže na nerazumevanje, koliko dobrega so Cerkev in njene organizacije storile v času poplav ter kako se vedno postavijo na stran šibkih. 

Nestrpnost do krščanstva, rešilna bilka nesposobnih politikantov. https://t.co/53u5WCNeUT

— Žiga Turk (@ZigaTurk) September 19, 2023