GZS občutno zvišala napoved: investicije in prebujena industrija Sloveniji prinašajo 3,3-odstotno rast

Slovensko gospodarstvo letos kaže precej več moči, kot je bilo pričakovati spomladi. Gospodarska zbornica Slovenije je napoved rasti bruto domačega proizvoda zvišala z 2,0 na 3,3 odstotka. Okrevanje poganjajo investicije ter preobrat pri industrijski proizvodnji in izvozu. Gospodarstveniki pozdravljajo tudi bolj predvidljivo poslovno okolje, ob tem pa opozarjajo: za ohranitev razvojnega zagona bodo potrebne nadaljnje spremembe, saj se bo rast prihodnje leto predvidoma umirila, inflacija pa bo vztrajala nad tremi odstotki.

Jesenska napoved Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), predstavljena 13. oktobra, prinaša spodbudnejšo oceno letošnjega gospodarskega razvoja. Zvišanje pričakovane rasti za 1,3 odstotne točke pomeni precejšen popravek glede na spomladansko napoved in kaže, da so se nekateri ključni deli gospodarstva odzvali bolje od pričakovanj.

Glavni analitik zbornice Bojan Ivanc med razlogi izpostavlja močno investicijsko dejavnost ter okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Generalna direktorica Vesna Nahtigal pa ob ugodnejših gospodarskih gibanjih poudarja tudi pomen stabilnejših pogojev poslovanja.

Investicije so najmočnejši motor letošnje rasti

Pomemben del letošnjega pospeška izvira iz gradbenih naložb. Zaključujejo se nekateri veliki projekti, poteka izvajanje načrta za okrevanje, gospodarsko dejavnost pa spodbujajo tudi občinske investicije pred lokalnimi volitvami.

Ob javnih projektih imajo pomembno vlogo naložbe podjetij v stroje, opremo in proizvodne zmogljivosti, med drugim v farmacevtski industriji. Po poročanju Dela naj bi se investicije v osnovna sredstva letos realno povečale za osem odstotkov. Ivanc med področji vlaganj izpostavlja tudi transportno opremo ter raziskave in razvoj.

Za dolgoročni razvoj je pomembno, da se investicijska dejavnost prenaša tudi v zmogljivosti podjetij. Sodobnejša oprema, učinkovitejši proizvodni postopki in razvoj novih izdelkov lahko izboljšujejo konkurenčnost še po zaključku posameznega investicijskega projekta.

Toda letošnjega tempa ne bo preprosto ohraniti. Zaključevanje velikih gradenj pomeni, da bo moral del njihovega prispevka k rasti v prihodnjih letih nadomestiti nov investicijski cikel.

Industrija in izvoz po stagnaciji znova pridobivata zagon

Drugo pomembno sporočilo napovedi je preobrat v industriji. Po treh letih stagnacije leto 2026 prinaša okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Za Slovenijo, katere podjetja so močno vključena v mednarodne proizvodne verige, je to posebej spodbudno. Rast domačih naložb dobi trdnejšo podlago, kadar jo spremljata večja proizvodnja in uspešnejša prodaja na tujih trgih.

Delo med dejavnostmi, ki prispevajo k okrevanju, navaja farmacijo, povečanje proizvodnje avtomobilov v Revozu, proizvodnjo elektronskih in optičnih izdelkov, strojev in naprav ter živilsko industrijo. Takšna slika kaže, da letošnji zagon zajema več različnih delov gospodarstva.

Ob nizki brezposelnosti se nadaljuje tudi rast plač. Za gospodinjstva pa bo odločilno, koliko dodatnega dohodka bodo ohranila po plačilu dražjih življenjskih potrebščin.

Rast bo ostala pozitivna, vendar se bo umirila

GZS za prihodnje leto napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, za leto 2028 pa 2,1-odstotno. Osrednji scenarij torej predvideva nadaljevanje rasti, vendar z manj izrazitim zagonom kot letos.

Umirjanje samo po sebi ne pomeni poslabšanja v recesijo. Pomeni pa, da bo za vzdrževanje gospodarske aktivnosti pomembno pravočasno ustvariti pogoje za nove naložbe in razvoj podjetij.

Dražja energija ostaja pomembno tveganje

Manj ugoden del napovedi zadeva inflacijo. Po pričakovanjih GZS bo letos in prihodnje leto znašala 3,2 odstotka, v letu 2028 pa naj bi se znižala na 2,6 odstotka. Čeprav so takšne stopnje precej nižje od cenovnega šoka v letih 2022 in 2023, pomenijo nadaljnje podražitve. Umirjanje inflacije namreč pomeni počasnejšo rast cen, ne njihovega vračanja na prejšnje ravni.

Za podjetja bo posebej pomembno gibanje cen energije. Ivanc opozarja na negotovost v prvi polovici prihodnjega leta, ko bi višji stroški zemeljskega plina in elektrike lahko oslabili konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. To opozorilo daje letošnji dobri napovedi potrebno širino: močnejša rast je spodbudna, vendar podjetij ne razbremeni potrebe po skrbnem načrtovanju stroškov.

GZS podpira predvidljivejše okolje in pričakuje nadaljnje ukrepe

Vesna Nahtigal je ob predstavitvi napovedi pozdravila ugodna gospodarska gibanja in večjo predvidljivost poslovnega okolja. Zbornica podpira rešitve iz interventnega zakona za razvoj Slovenije in napoveduje, da jih bo dejavno zagovarjala v prihajajoči referendumski kampanji.

Takšno stališče pomeni podporo usmeritvi k stabilnejšim pogojem za podjetja. Hkrati GZS od vlade pričakuje sistematične nadaljnje spremembe za bolj konkurenčno in razvojno naravnano gospodarstvo. O teh vprašanjih naj bi govorili tudi na vrhu slovenskega gospodarstva prihodnji teden.

Boljša napoved je za Slovenijo dobra novica in priložnost za nadaljnji razvoj. Naloga gospodarske politike bo, da letošnji investicijski in industrijski zagon podpre s pogoji, v katerih bodo podjetja pripravljena vlagati tudi po zaključku velikih projektov. Prav od tega bo odvisno, koliko se bo sedanje okrevanje preneslo v trajnejšo rast, kakovostna delovna mesta in višji življenjski standard.