Janko Prunk, Večer: Nevarno neenotni in naivni
"Če ne bomo enotni, nas bosta povozila čas in okolje," pred četrtkovim praznikom svari zgodovinar dr. Janko Prunk, ki še vedno kaže razklanost Slovencev. Prunk verjame, da četrtkov praznik ne prispeva k večji enotnosti, zato ga danes podpira le še na račun daljših prvomajskih počitnic.
Kot je dejal, Slovenci, ko gre za politične zadeve, nismo preveč pametni, smo pa preveč naivni. Ves čas mislimo, da če bomo pridni, ubogljivi, da nas bodo veliki vzeli v zaščito, kar je nespametno in hlapčevsko. Zaradi dolge zgodovine brez lastne države, nimamo državniškega čuta in napredujemo zelo počasi.
"Razklanost, povzročena med letoma 1941 in 1945, je bila med ljudmi presežena že pred desetletji, saj sem še kot študent videl, kako sta se brez težav poročila partizanska hči in domobranski sin. Polarizacija, ki jo povzroča politika, pa je posledica hipertrofije ideološkosti.
Pri nas še vedno ni sprejemljivo, da bi kristjan, ki obiskuje verske obrede, imel liberalne ideje, oziroma da bi nekdo bil kristjan, če ne hodi v cerkev. Povsem nesprejemljivo je tudi, da bi liberalec hodil k maši. V Nemčiji, kjer so bili že pred desetletji sposobni opraviti s svojo preteklostjo, je to nekaj povsem običajnega. Pri nas pa ne. In vse dokler bomo dopuščali to hipertrofijo ideološkosti, tega ne bomo presegli. Me pa bolj skrbi socialna razklanost, ki je vse večja," v intervjuju za Večer pravi zgodovinar Janko Prunk.
Kot je dejal, Slovenci, ko gre za politične zadeve, nismo preveč pametni, smo pa preveč naivni. Ves čas mislimo, da če bomo pridni, ubogljivi, da nas bodo veliki vzeli v zaščito, kar je nespametno in hlapčevsko. Zaradi dolge zgodovine brez lastne države, nimamo državniškega čuta in napredujemo zelo počasi.
"Razklanost, povzročena med letoma 1941 in 1945, je bila med ljudmi presežena že pred desetletji, saj sem še kot študent videl, kako sta se brez težav poročila partizanska hči in domobranski sin. Polarizacija, ki jo povzroča politika, pa je posledica hipertrofije ideološkosti.
Pri nas še vedno ni sprejemljivo, da bi kristjan, ki obiskuje verske obrede, imel liberalne ideje, oziroma da bi nekdo bil kristjan, če ne hodi v cerkev. Povsem nesprejemljivo je tudi, da bi liberalec hodil k maši. V Nemčiji, kjer so bili že pred desetletji sposobni opraviti s svojo preteklostjo, je to nekaj povsem običajnega. Pri nas pa ne. In vse dokler bomo dopuščali to hipertrofijo ideološkosti, tega ne bomo presegli. Me pa bolj skrbi socialna razklanost, ki je vse večja," v intervjuju za Večer pravi zgodovinar Janko Prunk.
Povezani članki
Zadnje objave
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:00
Gospodarstveniki od vlade pričakujejo stabilnejše davke in manj birokracije
20. 10. 2026 ob 20:08
Ali se lahko val nasilnih izgredov prenese v Slovenijo?
20. 10. 2026 ob 19:03
Mojca Škrinjar: SVIZ meša jabolka in hruške
20. 10. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Vodenje v kulturi stalnih sprememb (2. del)
21. 10. 2026 ob 7:30
Domovina št. 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:10
Domovina 274: Slovenija ima več kot 5.000 vrst gob
21. 10. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
21
Bralni klub: »Ko knjiga spregovori«
10:00 - 12:00
OCT
24
Peš romanje od Ljubične do Rogaške Slatine
07:30 - 15:00
OCT
29
22. Koroški dnevi: Okrogla miza
19:00 - 21:00
NOV
02
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 19:00
1 komentar
biljan
Slovenci smo v preteklem stoletju dakrat doživeli državi udar. Prvič, ko je projugoslovanski narodni svet 1918. leta spodkopala proavstrijska narodna vlada dr. Pogačnika in smo zaradi nje izgubili avstrijsko Koroško. Drugič, 1991. leta, ko je demosovo slovensko vlado izpodkopala prosocialistična Drnovškova vlada in, ko je narod oz. nacija izvolila znano predsedstvo s komunistom M. Kučanom, človekom madžarskega porekla in protestantskih navad, na čelu. Sedaj pa to doživljamo že tretjič, ko smo pripravljeni nemškim Avstrijcem z naši milijoni odstopiti slovensko kmečko zemljo za tovarno vprašljive tehnološke kakovosti, saj, če bi ustrezala avstrijski zakonodaji, bi jo zagotovo gradili pri njih. V Socialistični Jugoslaviji/Sloveniji so se kmetje in drugi množično upirali temu in tudi uspelii, v demokratični Sloveniji pa brenkajo le na lažne strune zaposlitve. Koga in za koliko? Na zgodovinsko in nacionalno zelo občutljivem ozemlju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.