Janša pred pogajanji za evropski denar s frustracijo, ker smo na istem kot leta 2008

Voditelji držav članic Evropske unije so se zbrali v belgijski prestolnici na dvodnevnem zasedanju Evropskega sveta. V središču prvega dne vrha so razprave o konkurenčnosti evropskega gospodarstva, soočanju s ponovnimi pritiski na trgu energentov in o zaostrenih trgovinskih odnosih s Kitajsko, ki v ospredje postavljajo vprašanje gospodarske avtonomije stare celine. Popoldanski del zasedanja pa bo postregel z razpravo okoli prihodnjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje med letoma 2028 in 2034.

Slovenija brani sredstva

Strasti so se razplamtele, potem ko je irsko predsedstvo Sveta EU minuli konec tedna presenetilo s predlogom o osemodstotnem rezu v prvotni finančni načrt Evropske komisije. S tem posegom bi se skupni obseg prihodnjega evropskega proračuna zmanjšal na okoli 1825 milijard evrov.

Takšen predlog je sprožil burne odzive, saj postavlja pod vprašaj zmožnost Unije, da hkrati financira zeleni prehod, digitalizacijo in krepitev varnosti. Hkrati pa odločitve v Bruslju odmevajo tudi na nacionalnih ravneh, saj odpirajo vprašanje, kako dolgo bodo države kot je Slovenija še upravičene do izdatnih kohezijskih injekcij.

Globoko v koheziji

Kot je ob prihodu v Bruselj dejal slovenski premier Janez Janša, Slovenija sicer ostaja trdno na tem, da »branimo sredstva za skupno kmetijsko politiko in za kohezijo«. Osebno pa ocenjuje, da se ob današnjih pogajanjih za ta okvir sooča tudi z veliko frustracijo, saj smo kljub potencialom Slovenije še vedno »globoko v koheziji«.

Ko so leta 2005 stekla prva pogajanja, je Janša verjel, da bo Slovenija že v naslednjem sedemletnem finančnem okviru Slovenija med državami, ki »se bo borila za to, da čim manj denarja za druge, ne pa da se je borila za to, da čim več denarja dobi od drugih«. A žal po besedah Janše od leta 2008 nismo napredovali. »To je nekaj, v kar se moramo Slovenci zelo resno zazreti, zdaj ko se odločamo, po kateri razvojni poti bomo šli v prihodnje,« je dejal.

S tem je seveda meril na skorajšnji referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, katerega cilj je poleg izboljšanja dostopnosti javnih storitev tudi razbremenitev gospodarstva in zmanjšanje administrativnih ovir, to pa bi omogočilo, da bi Slovenija prekinila zanašanje na kohezijske injekcije ter pospešila prehod gospodarstva v višjo dodano vrednost.

Tudi o dragih energentih in Kitajski

Na vrhu v Bruslju je sicer pričakovati tudi razpravo o kratkoročnih ukrepih za blažitev posledic visokih cen energentov. Države članice namreč od Evropske komisije pričakujejo pripravo nujnih varovalnih mehanizmov, ki bi preprečili nove cenovne šoke za evropsko industrijo in gospodinjstva. Vzporedno s tem potekajo usklajevanja glede trgovinske politike s Kitajsko, kjer želi Unija zaščititi lastne strateške sektorje, zlasti zelene tehnologije in avtomobilsko industrijo, pred nelojalno konkurenco, hkrati pa ohraniti stabilne gospodarske tokove.