Janša tudi Ljubljani dal več denarja, Janković ga javno ne kritizira (več)

Medtem ko je v svojih prejšnjih vladah Janez Janša s politiko decentralizacije sredstva iz Ljubljane usmerjal predvsem na podeželje, zdaj Ljubljana skupaj z drugimi občinami pridobiva. Kaj je prestolnica pod Janšo v preteklosti izgubila, in kaj tokrat pridobila, da Zorana Jankovića, nekoč enega osrednjih antagonistov Janeza Janše, slednjega ne slišimo več javno kritizirati?

Kakorkoli obrnemo, pa pri vsem skupaj ne gre toliko za dajanje ali odvzemanje Ljubljani kot mestu, ampak gre za vprašanje vizije razvoja Slovenije, ki je pod Janševimi vladami očitno drugačna kot pod drugimi, ugotavljamo v komentarju uredništva.

Ko Janša "jemlje Ljubljani"

Konec leta 2006 je prva vlada Janeza Janše sprejela zakon o financiranju občin, s katerim so financiranje uredili tako, da je velika večina slovenskih občin po novem dobila več sredstev, le nekaj posameznih, med njimi daleč največ ljubljanska, jih je dobilo manj. To je bil eden izmed poskusov, kako uravnotežiti razvoj Slovenije tudi izven večjih središč.

Štiri občine (Ljubljana, Trzin, Log-Dragomer in Šempeter Vrtojba), ki so dobile manj sredstev, so proti državi vložile tožbo za 58,4 milijona evrov odškodnine, za kolikor se jim je zmanjšalo financiranje, a so bile na sodišču neuspešne. Daleč največ je zahtevala ljubljanska mestna občina, ki je tožila za 56,8 milijona evrov.

Leta 2009 je vlada Boruta Pahorja z zakonom o glavnem mestu Ljubljani podelila dodatnih 15 milijonov evrov. Pojavile so se tudi špekulacije, da je bila to protiusluga vlade Zoranu Jankoviću, ker je na volitvah podprl levi trojček, ki je sestavljal vlado. A na vrhuncu finančne krize je za dobre 3 milijone ta znesek zmanjšala druga Janševa vlada z obrazložitvijo, da je kriza za vse in da so prihodke zmanjšali vsem občinam. Tudi vlada Alenke Bratušek jim kasneje tega zneska ni »vrnila«.

Ko Janša daje Ljubljani

Lani pa se je »trend« jemanja Ljubljani s strani Janeza Janše obrnil. Z dvigom povprečnin in finančnimi razbremenitvami je občinam prihranil skupno preko 150 milijonov evrov. Da so zato tudi župani, ki prihajajo iz levega političnega pola skeptični do rušenja Janševe vlade za vsako ceno, smo na Domovini razkrivali v soboto.

Tudi Ljubljana iz teh ukrepov ni izvzeta. Samo na račun dviga povprečnine, ki se je v primerjavi z letom 2019 (573,50 €) za leto 2021 (628,20 €) dvignila za 54,7 €, se bo v občinski proračun nateklo 12,5 milijona evrov več dohodnine. Ker je država na svoja pleča prevzela tudi plačevanje zdravstvenega zavarovanja brezposelnih in stroške mrliško-ogledne službe, bo Ljubljana pri prvi privarčevala še 3,5 milijone evrov, pri slednji pa 0,5 milijona.

Skoraj milijon občino stane tudi financiranje družinskih pomočnikov (ki jih prevzema država), dodatna sredstva bo občina dobila tudi iz naslova nekaterih administrativnih poenostavitev in taks, česar iz proračunskih podatkov nismo uspeli natančno izračunati.

Samo ukrepi vlade Janeza Janše, sprejeti v letu 2020, so Ljubljančanom v mestnem proračunu prihranili vsaj 17 milijonov evrov letno. Poleg tega pa je aktualna vlada pospešila infrastrukturne projekte, od katerih si marsikaj obeta tudi prestolnica. Med vidnejšimi projekti je denimo izgradnja potniškega centra, ki bi mestu prinesel moderno železniško in avtobusno postajo. Gradnja naj bi se začela leta 2022. S posodobitvijo železniških prog v okolici Ljubljane bi se utegnil zmanjšati tudi pritisk prometa v mesto, v igri pa je še več drugih podobnih projektov.

Zato morda tudi ni presenečenje, da kritičnih glasov zoper aktualno vlado iz ust ljubljanskega župana praktično ni slišati. Še več, nekdaj velik kritik naj bi jo neuradno na zaprtih sestankih županov celo pohvalil.