Je Frančišek vedel ali ne za McCarrickovo prikrivanje zlorab? Vprašanje, ki odpira novo fronto proti papežu

Embed from Getty Images
Po tem ko je pred dnevi nekdanji nuncij v ZDA Carlo Maria Viganò objavil pismo, v katerem med drugim papeža Frančiška obtožuje, da je vedel za spolne zlorabe nadškofa McCarricka in ni ukrepal, papež pa je novinarje pozval, naj sami potegnejo sklepe, celotna zgodba dobiva nove razsežnosti.

Znotraj katoliške Cerkve (predvsem v ZDA) se je namreč odprla nova fronta "za in proti" sedanjemu papežu Frančišku, ki bo očitno globlje zaorala v razmerja med konservativnimi in liberalnimi cerkvenimi strujami. Spopad tokrat poteka na očeh javnosti in postaja vse bolj nediplomatski, na trenutke skoraj že brutalen.  

Spomnimo: nekdanji washingtonski nadškof in kardinal Theodore McCarrick se je v zadnjih tednih znašel pod vrsto obtožb o spolnih zlorabah izpred več desetletij. Newyorška nadškofija je določeno obtožbo junija opredelila kot kredibilno, čemur je s strani papeža sledila prepoved opravljanja bogoslužja.

Nekdanji nuncij v ZDA, danes 77-letni Carlo Maria Viganò, pa je nato med papeževim obiskom na Irskem v 11 strani dolgi izjavi več prelatov obtožil sokrivde pri prikrivanju obtožb o McCarrickovih spolnih zlorabah. V njej trdi tudi, da je papež Frančišek vedel o sankcijah proti kardinalu, ki naj bi jih naložil papež Benedikt XVI., vendar se je odločil, da jih bo razveljavil. Viganò je vse vpletene, vključno s papežem Frančiškom, pozval, naj odstopijo s položajev.

Olja na ogenj pa je nato paradoksalno prilil še sam Frančišek, ki je na letalu z Irske na novinarsko vprašanje glede navedenih obtožb odgovoril, da zadeve ne namerava komentirati, dokler ne bodo novinarji iz izjave potegnili lastnih zaključkov: "Prebral sem ga, in, iskreno vam povem: natančno si preberite izjavo in sami presodite. Sam o tem ne bom rekel niti besede. Zdi se mi, da izjava govori zase in da imate dovolj novinarskih sposobnosti, da sami pridete do zaključka.”

Škofi in dostojanstveniki, ki obtožbe zavračajo in opozarjajo na Viganòve motive

Dogajanje in izjave so hitro naleteli na burne odzive katoličanov po vsem svetu, še posebej v Severni Ameriki. Glede na vsebino izjav tako podpornikov kot nasprotnikov obtožb pa lahko sklepamo, da je "afera Viganò" osvetlila določene razprtije in razdeljenost znotraj Cerkve oz. vatikanske kurije.

Eden najvidnejših predstavnikov ameriške Cerkve, ki so stopili Frančišku v bran, je denimo chicaški nadškof Blase Cupich, pri čigar napredovanju naj bi pomagal tudi McCarrick. Cupich je povedal, da zapisi kažejo, da je Frančišek ukrepal, kadarkoli je lahko, ter da sam tudi ni "kar padel z neba". Poleg tega je navedel, da mnogi Frančiška ne marajo preprosto zato, ker je Latinoameričan, oz. pokazal na možen rasni vzrok obtožb.

Škof Robert McElroy iz San Diega je bil še bolj neposreden od Cupicha: "Škofje, ki so bili napadeni, so bili izbrani po ideološkem ključu in očitno je, da gre za poravnavo osebnih zamer. Škof Viganò iskanje celovite resnice neprestano podreja pristanskosti, delitvam in popačenju preko svojega sovraštva do papeža Frančiška ter odsotnosti vsakršne omembe lastnega sodelovanja pri prikrivanju spolnih zlorab."

Katoliški medij Crux now je denimo v današnjem članku naštel 4 ameriške škofe, ki so se postavili Frančišku v bran, ter 6, ki so v večji ali manjši meri podprli Vigana.

Strinjanja z obtožbami in pozivi k preiskavi

Na drugi strani mnogi mediji in poznavalci opozarjajo, da je zgodba v Cerkev vnesla precej velik vihar in pahnila Frančiškov pontifikat v krizo. Veteran vatikanskih novinarjev Edward Pentin, ki je tudi poskrbel za objavo Viganòvega pisma, je denimo ta teden povedal, da se mora nekdanji nuncij skrivati in se resno boji za svoje življenje.

Škof Joseph Strickland iz Teksasa pa je, kot še nekaj drugih, jasno izrazil prepričanje, da so obtožbe kredibilne in celo naročil branje izjave pri nedeljskih mašah. "Sicer nimam pristojnosti, da sprožim takšno preiskavo, a bom na vse možne načine prispeval k izvedbi preiskave in temu, da bodo vsi krivci, vključno z najvišjimi krogi v Cerkvi, odgovarjali," je zapisal v svoji izjavi.


Na potrebo po preiskavi se osredotoča tudi izjava kardinala Daniela DiNarda, predsednika ameriške škofovske konference. DiNardo je povedal, da bo odpotoval v Rim, da bi s papežem razpravljal o zadevi, ter dodal, da je prepričan, da Frančišek deli njihovo prepričanje po večji učinkovitosti in transparentnosti pri sankcioniranju škofov in duhovnikov.

Zanimiv je denimo tudi obsežen komentar Raymonda de Souze, ki ga je v ponedeljek objavil britanski Catholic Herald. V njem avtor razloži, da je ton Viganòvega pisma sicer resda trd in nervozen, a da je potrebno obtožbe resno preiskati. So namreč pretežke in niso neutemeljene, poleg tega pa prihajajo iz kredibilnega vira, veterana vatikanske politike. De Souza celo meni, da bo zgodba zaznamovala preostanek Frančiškovega pontifikata.