Kako je policija, na katero so vpili, jo zmerjali in se iz nje norčevali, čez noč postala predmet hvalospevov?

Laž, da živimo v policijski državi, smo v zadnjem času slišali že tolikokrat, da ji je marsikdo začel verjeti. Petkovi protestniki s podporo večine opozicije, ki to laž širijo, so s svojimi provokacijami namenoma in lastnoročno poskrbeli, da je policija v javnosti povečala svojo prisotnost.

Nato so policijo seveda ožigosali kot skorumpirano represivno organizacijo, s katero fašistoidna oblast zganja represijo nad dobro mislečimi ljudmi, ki se iskreno borijo za boljši svet. A zgodil se je čudež, imenovan hišna preiskava pri Počivalšku, in v trenutku je policija postala strokovna in neodvisna ustanova v službi pravice. Saj ni res, pa je.

Na protestih

Kako je to mogoče? Da bi vse skupaj razumeli, se moramo spomniti začetka vse te kolobocije. Ko se je nasprotnikom vlade zazdelo, da je virus skorajda premagan in da je napočil čas, da ulica premaga demokracijo, so se začeli protesti.

Vsako množično zbiranje predstavlja varnostno tveganje. Vsako, tudi koncert Helene Blagne. Pa ne zato, ker bi se neka pokvarjena oblast bala razjarjenega ljudstva, nikakor ne. Potencialno se lahko zgodi ne le obračunavanje med različno mislečimi, pač pa tudi izgredi in vandalizem po vzoru Zahoda, ali pa poškodbe med protestniki samimi. Kdor razume logiko množic, to ve; kdor je ne, naj o tem ne sodi. Če pa ta množica agresivno izvaja neko politično agendo, je to tveganje še večje. Poleg tega so protestniki objestno kršili zakonodajo izključno medicinske in nikakor ne politično represivne narave.

Prisotnost policije je bila torej nujno potrebna za ohranitev reda in miru, za dobrobit državljanov. Policisti so državljani, ki predano varujejo ostale državljane. To je razumnim ljudem jasno, in jasno je tudi, da so opravljali svoje delo strokovno in visoko profesionalno. Brez nasilja in izživljanja, česar so si srčno želeli protestniki in večina opozicije, da bi lahko s prstom kazali na "grdo vlado". Še režiserju Jenullu ni uspelo zrežirati takega kadra, da bi lahko policiji kaj slabega očitali.

Policija, ki se ni zlomila pod pritiski

Kljub profesionalnosti pa so policisti sami postali žrtve provokacij in izživljanja. Protestirajoča množica jih je ozmerjala s fašisti, deležni so bili raznih izzivanj (vodne pištole, aviončki, podiranje ograj, drezanje, stalni verbalni napadi ...).  A policija se ni zlomila. Povem vam, ti fantje in dekleta imajo železne živce. Kapo dol!

Vidimo, da imajo določene institucije podporo takrat, kadar delajo "nam v prid", v nasprotnem primeru pa jo izgubijo.

Leva politika je vsako prisotnost policistov celo v tujini prikazovala kot "demonstracijo moči" vladajoče opcije nad državljani. Bolno. Policija je le opravljala svoje delo; ravnala se je po zakonih, ki so veljali tudi pod prejšnjimi vladami, z izjemo protivirusnih zakonov, ki jih prejšnja vlada ni bila sposobna sprejeti. Ne, policija ni ščitila nikakršnega "režima", ščitila je red in zakonitost. Tisto, kar so nekateri kršili. Ne vem, če opozicija in protestniki to vedo, a naj jih razsvetlim: če bi proti levi vladi protestirali desni protestniki, bi policija do njih imela popolnoma enak pristop.

Ti, ki so jim očitali fašizem, so čez noč postali predmet hvalospevov leve politike

A zgodila se je preiskava pri Počivalšku, in policija je čez noč postala predmet hvalospevov leve politike. Ob tem bo vsak demokratično usmerjen človek malo privzdignil obrv, jaz pa si upam odkrito dvomiti v legitimnost takšnih dejanj. Poglejmo, zakaj.

Slabost demokracije je politično kadrovanje. Politika kot podaljšek volje ljudstva nastavlja vodstva javnih ustanov, tudi represivnih organov; čeprav to ni optimalno, je še vedno v največji meri demokratično. Če pa neka politična opcija predolgo ostaja na oblasti, se zna zgoditi, da se v nekaterih institucijah naseli preveč "njenih" kadrov. Ko je presežena kritična masa, postane ta ustanova podrejena parcialnim interesom članov te opcije.

V političnem boju

Lahko rečemo, da se je to zgodilo v NPU? Dejstva vsekakor kažejo na politično motiviran proces za dosego nekih ciljev, konkretneje rušenje vlade. Čeprav preiskava proti Počivalšku temelji bolj na govoricah kot na čem drugem, je legalna. Legitimna pa nikakor ne more biti. Ob vseh preplačanih gradbenih poslih, nabavah medicinske opreme, TEŠ6, bančni luknji, Irangateu in še čem se iskreno čudim, da čez 40 kriminalistov že dva meseca preiskuje Počivalška, dejanske kriminalce pa pusti pri miru. Vprašajmo se, zakaj? Mogoče zato, ker Počivalšek "paktira" z napačno opcijo, in ga je treba zrušiti, nasprotno opcijo pa zaščititi? Odgovorite si sami. Nerad zapišem, a kaže, da se je tudi v vrste policije prikradel duh političnega vpliva.

S tem je levi pol spet začel "zaupati" v policijo, čeprav slednja po anketi Domovine med levo usmerjenimi uživa zelo nizko podporo. Vidimo, da imajo določene institucije podporo takrat, kadar delajo "nam v prid", v nasprotnem primeru pa jo izgubijo. Takšna stališča ne temeljijo na neki načelnosti in poštenosti do sebe in drugih, pač pa na oportunizmu nizkega politikantstva. Bodo volilci opazili ta dvojna merila, ki nam jih na plečih policije brezsramno prodaja del politike?