Kako so se spremenile vrednote mladih in kaj to pomeni v luči vojaške obrambe države

Državni zbor je potrdil resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Resolucija med drugim predvideva izgradnjo obvezne rezerve. Po načrtu naj bi mirnodobno sestavo Slovenske vojske (SV), za katero si prizadevajo, da bi štela 10.000 pripadnikov, po potrebi razširili na do 30.000 pripadnikov. Seveda se ob tem poraja vprašanje, kako bodo pridobili nove pripadnike – trenutno namreč ni popolnjena niti stalna sestava SV. Bo treba ponovno vzpostaviti obvezno vojaško usposabljanje in ali smo v tem trenutku za tak ukrep sploh primerna družba?

Če številke pogledamo nekoliko bolj natančno – Slovenska vojska (SV) trenutno šteje 6.157 pripadnikov stalne sestave, skupaj s pogodbeno sestavo pa 7.328. Lani so v stalni sestavi zaposlili 345 novih pripadnic in pripadnikov, letos je število pogodbenih rezervistov naraslo na 1.209 pripadnikov. Vsako leto prostovoljno služi vojaški rok od 250 do 300 mladih, a se nato ne odločijo vsi za sodelovanje v stalni sestavi ali pogodbeni rezervi. SV štipendira več kot 600 dijakov in študentov; vsi ti mladi se bodo po navedbah ministrstva za obrambo po končanem šolanju zaposlili v Slovenski vojski – povprečno od 70 do 100 na leto.

Ena izmed zelo uspešnih oblik približevanja vojaškega poklica so vojaški tabori, kjer lahko mladi spoznajo delo in naloge vojaka, razvijejo čut za pomen obrambe domovine ter spoznajo organiziranost in delovanje Slovenske vojske. V zadnjih dveh letih je udeležba izjemno narasla, brezplačnih taborov se je leta 2023 udeležilo že 718 mladih, lani pa 1.059 deklet in fantov. Tabor uspešno konča 95,3 odstotka udeležencev. Najpogostejši razlogi za predčasni odhod so zdravstveni in osebni razlogi.

Ali bi mladi branili domovino, če bi to bilo potrebno? Kje so glavne ovire povečanje števila nabornikov? Preberite v nadaljevanju.