Kateri od petih scenarijev prihodnosti Evropske unije vam je najbližji?
POSLUŠAJ ČLANEK
Jean-Claude Juncker jutri prihaja v Slovenijo, še pred tem pa je razkril načrte o skupni evropski prihodnosti.
V želji po odprti debati o prihodnosti EU po brexitu je Evropska komisija objavila osnutek petih možnih prihodnjih scenarijev, po katerih bi se ta evropska integracija lahko v bodoče razvijala.
Dokument ima tudi ambicijo vplivati na deklaracijo 27 članic, ki ostajajo v EU, ki bo nastala ob praznovanju 60. letnice bloka 25. marca v Rimu, piše Politico.eu.
Scenarij št. 1: postopoma naprej
Prvi scenarij predvideva nadaljnje delovanje Unije z uvajanjem majhnih sprememb brez večjih pretresov in težav. Takšen pristop naj bi po besedah komisije prinesel "postopen napredek" in temelji na strinjanju vlad držav članic o poglobitvi evropskega enotnega trga, združitvi nekaterih vojaških sil in poenotenju glasu glede zunanje politike. Medtem ko bi ključne naloge, denimo nadzor na meji, prepustili posameznim državam.
Nad tem scenarijem visi nekaj temnih oblakov, predvsem v zvezi z mejami. Komisija piše: "za držanje koraka z novimi izzivi je potrebno stalno izboljševanje upravljanja meja. Če do tega ne pride, bodo nekatere države verjetno želele ohraniti ciljni notranji nadzor."
Scenarij št. 2: zgolj enotni trg
Pri drugem scenariju se komisija osredotoča na dosežke na področju, kjer ima največ podpore: pri enotnem trgu. Komisija nad tem scenarijem ni navdušena in opozarja, da bi sicer bili "procesi sprejemanja odločitev lažje razumljivi, vendar bi bila zmožnost skupnega delovanja omejena." To bi na vseh ravneh lahko vodilo do razkoraka med pričakovanji in uresničenim.
Z osredotočenjem na enotni trg bi se po mnenju komisije v nevarnosti znašel evro, ker ne bi uspeli dokončati vzpostavitve enotnega ekonomskega upravljanja evroobmočja in bi tako ostal ranljiv za nove finančne krize.
Scenarij št. 3: kdor želi več, naj stori več
Scenarij št. 3. dejansko pomeni Evropo več hitrosti, ki bi temeljila na "koaliciji voljnih" na določenih področjih kot so obramba, notranja varnost, davčne in socialne zadeve.
Komisija meni, da bi ta model pripeljal do razlik v pravicah državljanov, prav tako je skeptična glede tega ali bi upravljanje evroobmočja bilo zaključeno.
Po drugi strani bi scenarij dopuščal lažje povezovanje nacionalnih oboroženih sil, usklajenim gospodarstvom pa bi omogočal zasnovo enotnega gospodarskega prava.
Scenarij št. 4: manj in bolj učinkovito
Pri tem scenariju bi se osredotočili na manjše število prioritetnih področij, vendar bi na njih delali bolj intenzivno. Glavni cilji bi bili visoko preskrbljena evropska meja in obalna straža, enoten glas o zunanji politiki in vzpostavitev Evropske obrambne unije.
Druga prioriteta bi bilo tesnejše sodelovanje na področjih inovacij, trgovanja in varnosti. Raziskave bi bile usmerjene na digitalizacijo in dekarbonizacijo ekonomije.
Težava tega scenarija je, da zahteva strinjanje držav člani na področjih, na katerih bi želele delovati bolj učinkovito.
Scenarij št. 5: Storiti veliko več skupaj
Peti scenarij predvideva vse tesnejše povezovanje v smer federalizacije.
V sklopu tega bi EU pridobila več lastnih finančnih virov, tudi preko skupnega zbiranja davkov. Zagotovila bi si pristojnosti za predstavljanje skupnih pogledov glede trgovanja in zunanje politike ter bi prevzela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in v reševanju humanitarnih problemov.
Za vodenje evroobmočja v prihodnje Evropska komisija zagovarja ta scenarij, saj bi Bruslju omogočil učinkovitejše in veliko hitrejše sprejemanje odločitev.
Hkrati pa se Komisija zaveda, da v tem primeru obstaja tveganje za odtujevanje delov družbe, ki čutijo, da EU izgublja svojo legitimnost.
Zadnje objave
Civilna iniciativa Tržnice ne damo: gre za škandal!
10. 12. 2024 ob 9:00
Otroci – žrtve napredka
10. 12. 2024 ob 6:00
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Lahko mediji, ki od države prejemajo denar, delujejo objektivno?
9. 12. 2024 ob 14:30
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Alojzij Šuštar: svetovljansko življenje, domoljubna duša
8. 12. 2024 ob 18:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
DEC
10
Sozvočje svetov: Zahodni veter (predavanje in koncert)
19:30 - 21:00
DEC
10
DEC
11
Luzernski simfonični orkester
20:00 - 22:00
DEC
11
Avtomobili - Kino Šiška
20:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.