Ko tožnik tudi sodi

Letošnje državne volitve v Sloveniji odpirajo iz dneva v dan nove in nove dileme pri izvajanju volitev in vse bolj izginja prepričanje, da so bile poštene. To prepričanje se izgublja najprej, ker so očitno bile prisotne nepravilnosti, in drugič, ker se teh nepravilnosti ne vzame resno in se ne sprejme ustreznih ukrepov.

»Kadija te tuži, kadija te sudi«

Nekateri so že pred volitvami vlagali utemeljene pritožbe na potek volitev in s tem nadaljujejo tudi po volitvah. To utemeljujejo z resnimi opisi kršitev zakona o volitvah. Vprašati se moramo, kako Slovenci in Slovenke jemljemo volitve in kako neresno se lotimo pripomb, ki jih posamezni volivci izrečejo na račun volitev. Zavedati se moramo, da je naša demokratična ureditev zelo odvisna od zaupanja volivcev v volitve. Če je to zaupanje porušeno, nastopi velika nevarnost za našo demokratično izbiro in pot. In če odgovorni ne ukrepajo po zakonu, je jasno, da nam gori rdeča luč, in da moramo nekaj narediti, da se bo zaupanje v volitve zopet povrnilo.

Ključni problem vidim v vedénju Državne volilne komisije, ki je prvi pritožbeni nivo in trenutno vztrajno zavrača podane pritožbe ter trdi, da so bili vsi postopki pravilno izvedeni in da so bile tokratne volitve ene najbolj organiziranih volitev. Vendar pa tudi sama DVK priznava nekatere nezakonite postopke, a jih ne ocenjuje kot pomembne za potek volitev. Tako smo zopet pri stari slovenski interpretaciji slovenskega prava, ko ne sledimo črki zakona ampak interpretaciji le-tega.

O napakah DVK odloča kar DVK

Najbolj problematično določilo v zakonu pa je, da o nepravilnostih v samem postopku volitev odloča kar Državna volilna komisija sama, ki je odgovorna za pošteno vodenje volilnih postopkov, saj ona sprejme in vodi ter nadzira proces volitev. Torej gre v tem primeru za nelogično potezo, ko komisija nadzira samo sebe.

Pri tem se postavlja osnovno vprašanje, kako lahko svoje lastno delo, na katerega se upravičeno ali neupravičeno pritožujejo ljudje, ocenjuje kar volilna komisija sama. Torej ocenjuje samo sebe, ali je delovala po zakonodaji in ali je vse, kar je pripravila, potekalo v zakonodajnih okvirih. To daje veliko dvoma v njeno objektivno oceno. Vprašanje je, ali je zaradi situacije, v kateri se komisija nahaja, sploh možna objektivna ocena opaženih nepravilnosti s strani DVK. Ne moremo se izogniti pomislekom, da DVK težko neodvisno odloča o svojih ukrepih, če so le-ti pod vprašajem.

Od tod sledi na trenutke nerazumljiv nastop direktorja DVK, ki brez velikega in kritičnega razmisleka vse pripombe na volilni postopek oceni kot neutemeljene. Z vidika pozicije DVK je jasno, da brani svojo pozicijo, saj če bi priznala, da je DVK naredila napake v volilnem postopku, bi se pod vprašaj postavilo zakonitost njenega dela in dela direktorja DVK. In razumljivo je, da bo svoje delo DVK branila z vsemi metodami in ne bo priznala svojih napak, ampak da bo še naprej trdila, da je bilo njeno delo odlično. Pritožnikom je tako ostala le aktivacija ustavnega sodišča, ki bi moralo zakon ponovno pretresti in tako zagotoviti poštene volitve.

Ključni problem je torej, da je prvi nivo pritožbe tisti, ki je napake tudi sam naredil, torej DVK, in da je zakon tu sledil staremu in (vsaj mislili smo) že davno preteklemu reku: »Kadija te tuži, kadija te sudi«. To je bila značilnost časa, ki ga že dolgo v Evropi ni in je v sramoto slovenski zakonodaji.

Volitve bi morali razveljaviti

V situaciji, v kateri smo se znašli po volitvah, bi bilo najbolje volitve zaradi evidentnih napak razveljaviti in jih ponovno razpisati. Vmes pa bi bilo treba imenovati novega direktorja DVK in člane državne in ostalih volilnih komisij v skladu z obstoječo zakonodajo. S tem bi dali osnovo za izvedbo volitev brez sence dvomov, ki sedaj zelo popačijo volilne rezultate.

Če te zahtevne operacije ni mogoče izvesti, bi se moralo izvesti vsaj ponovno štetje glasov in razveljavitev predčasnega glasovanja in volitev iz tujine.

Ključen problem pa je, da je padla senca dvoma na poštenost volitev in to je tisto, kar je za bodoče volitve najslabše. Nekaj bi morali narediti, da se povrne zaupanje v volitve. Zaupanje se namreč lahko hitro izgubi, zelo težko pa na novo pridobi. V primeru volitev še posebej, če je DVK nekritična do napak, ki so se zgodile v volilnem procesu.