Kriminal, vzporedne družbe in problemi zaradi neintegracije tujcev - Švedska pred velikimi izzivi

"Dovolili smo, da gre segregacija tako daleč, da imamo na Švedskem vzporedne družbe. Živimo v isti državi, vendar v popolnoma različnih realnostih," je prejšnji teden na novinarski konferenci dejala švedska premierka Magdalena Andersson. Priznala je, da državi ni uspelo integrirati priseljencev, ki jih je država sprejela v preteklih dveh desetletjih, kar je vodilo do vzporednih družb, močnega porasta nasilja in kriminalnih tolp ter porasta islamizma in ekstremizma.

Anderssonova je predstavila tudi nekaj ukrepov za boj proti organiziranemu kriminalu, potem ko je bilo v nasilnih protestih, organiziranih s strani skrajno desne stranke Trda linija, na katerih so med drugim v pretežno priseljenskih soseskah zažigali Koran, v velikonočnem vikendu v državi ranjenih več sto policistov, ponekod se je morala policija tolpam tudi popolnoma umakniti. Združbe predvsem priseljenskega porekla so napadale policiste, gasilce, reševalce, novinarje pa tudi civilno prebivalstvo.


https://twitter.com/patrickbasedmn/status/1516392059967774730

https://twitter.com/SexyJewTX/status/1518255235491405826

https://twitter.com/2prithish/status/1515792421439041545

Vse večji delež tujcev, ki predvsem v drugi in tretji generaciji niso integrirani

V preteklih dveh desetletjih se je število tujcev na Švedskem podvojilo. Ob prelomu tisočletja jih je bilo v državi 11 odstotkov, danes jih je med 20 in 26 odstotkov.

V migrantski krizi leta 2015 je država sprejela več priseljencev na prebivalca kot katerakoli druga evropska država. A ljudje, ki so v državo prišli med zadnjo migracijsko krizo, so med storilci in osumljenci redkeje, največ pa je primerov nasilja mladih moških, ki so se rodili in odraščali na Švedskem, njihovi starši ali stari starši pa so prišli iz Somalije, Eritreje, severoafriških držav ali Balkana.

Medtem ko je število umorov s strelnim orožjem drugod po Evropi upada, je na Švedskem drugače ...

Po podatkih policije je v državi približno 60 sosesk, kjer država nima več nadzora nad dogajanjem. Gre za območja s pretežno priseljenskim prebivalstvom, ki nimajo veliko z zahodno družbo, jih v veliki meri obvladujejo kriminalne združbe in kjer je izvršenih največ nasilnih dejanj v državi.

Švedska je država, kjer zaradi umorov s strelnim orožjem umre največ ljudi v Evropi. In številka v nasprotju z drugimi evropskimi državami tu narašča, ne upada. Medtem ko je bilo leta 2000 ustreljenih enajst ljudi, je lani v 346 streljanjih umrlo 46 ljudi. Strokovnjaki vzroke za nasilja vidijo v porastu ilegalnega orožja in drog, oboje je pretežno pretihotapljeno iz Balkana. A s podobnimi izzivi se soočajo tudi Nizozemska, Francija pa tudi Danska. Poleg streljanja je visoko tudi število bombnih napadov na hiše, avtomobile in druge tarče ter število požigov.

https://twitter.com/PeterSweden7/status/1520036358936477697

https://twitter.com/arunpudur/status/1516820646822842371

https://twitter.com/AmyParisian/status/1299929077206278145

Bližajo se volitve, ki jih bo močno zaznamovala tudi tematika priseljevanja, integracije in ukrepov za zamejitev kriminala

Po močnem porastu nasilja in težavah pri integraciji je država nato lani močno zaostrila priseljensko zakonodajo, ki je danes ena najstrožjih v Evropi. Takšen obrat je tudi odgovor na velik dvig podpore desni stranki švedskih demokratov, ki pred dvema desetletjema z 1,5 odstotka glasov niso uvrstili v parlament, v zadnjem času pa jim je podpora zrasla na 17,5 odstotka. In sepetmbra bodo v državi parlamentarne volitve …

Socialdemokratska vlada poskuša problem reševati s povečanjem števila policistov  in zaostrovanjem zakonodaje. Storilci, ki so pripravljeni sodelovati, lahko pričakujejo znižano kazen, tisti, ki ustrahujejo priče, pa bodo strožje kaznovani.

Kot je za Journal for International Politics and Society zapisal švedski kriminolog Henrik Tham so ljudje z migracijskim ozadjem pogosto slabo integrirani in živijo v socialno šibkejših delih mest, kjer so ujeti v »začaranem krogu revščine, šolskega neuspeha in brezposelnosti«.

Anderssonova je dejala, da želi uvesti lokalne odbore za mladinsko kriminaliteto, kjer bi lahko sodelovale socialne službe in policija. Predlagala je tudi ukrepe za zagotovitev, da mladi ostanejo v šolah in niso na ulicah brez soglasja staršev. A glede na to, da gre v veliki meri za mlade, ki doma prejmejo premalo pozornosti, potrditve in pdopore, je vpraašanje, če bodo predlagani ukrepi razširjene probleme zajezili, ali pa bodo socialdemokrati, ki so vladali tudi pretežen čas nastajanja omenjenih problemov, tokrat za svoje poteze plačali višjo ceno.