Ljudi najbolj boli to, da gre za dvojna merila

»Strah je votel, okrog ga pa nič ni,« pravi naš pregovor, a prebivalci Ribnice zatrjujejo, da pri njih to ne drži. »Strah pred cigani v Ribnici je realen strah,« nam je sporočil bralec Domovine, ki zaradi strahu pred cigani želi ostati neznan. V Ribnici živi že 60 let in po njegovih besedah Ribničani strah pred cigani doživljajo vsak dan, vsak trenutek. Da je njihov strah upravičen, je nedavno na lastni koži občutil tudi župan Ribnice Samo Pogorelc, ki je grožnjo prejel že lani in jo tudi prijavil policiji – zgodilo se ni nič. 

Strah pred cigani je v Ribnici ukoreninjen že najmanj 30 let. Po besedah občana Ribnice, ki želi ostati anonimen, je socialistična oblast še znala »poskrbeti« za cigane – miličniki so vsake toliko časa obiskali ciganski tabor in jih »nalomili«. »Demokracija pa je pri tem povsem zatajila,« je povedal občan, ki pretepov sicer ne zagovarja. »Lahko rečem, da poznam ciganski način življenja tako v Ribnici kot v Kočevju. To je posebna svojat,« je zatrdil in opisal čase, ko so se Romi preživljali še z nabiranjem lipe in gozdnih sadežev ter s prosjačenjem po vasi. Takrat je še nekako šlo. Potem pa je prišla demokracija – zlata doba za cigane. »Enostavno še tisti cigan, ki bi rad delal, vidi, da se ne splača,« je dejal občan povedal, da nekatere posameznike prepričajo tudi drugi cigani, naj jim (z delom) ne delajo sramote. »Ker nedelo je njihova vrlina,« je zatrdil. 

Ni Ribničana, ki ne bi vedel, da se ciganu ne smeš pod nobenim pogojem zameriti. Občan je spomnil na staro zgodbo, ki dobro opiše njihovo delovanje. Vaščan ciganu proda voz za 300 dinarjev. Cigan izroči 150 din, češ, ostalo bo dal čez mesec dni, voz seveda odpelje. Po letu čakanja vaščan cigana opomni, da mu je dolžan še 150 din. »Kaj tako govoriš z mano,« odvrne cigan. »Sploh ti nisem nič dolžan. Lažeš! Še enkrat mi to reci, pa te bom nalomil. Nič ti nisem dolžan,« še enkrat zavpije cigan in zatrdi, da je bilo že tistih 150 din preveč.

Dandanes občani v Lidlu opazujejo, kako Romi plačujejo (kadar plačujejo) s petstotaki. »Resnično me ima, da jih vprašam: Kje ste jih pa zaslužili? Vendar se sam pri sebi premislim. Kaj pa, če me pretepejo,« je priznal občan in dodal, da je v Ribnici tako že nekaj desetletij.

Po mnenju Ribničana bi njihov župan Samo Pogorelc bistveno bolj izbiral besede, če bi sam imel otroke. Verjetno si ne bi upal naglas povedati dejanskega stanja glede romske problematike, saj bi mu pretepli najprej otroka. Tako pa so za opozorilo pretepli njega. Skupila jo je tudi policistka, nato pa so pretepli še srednješolca. Župan je povedal, da pred napadom ni bilo med njimi nobenega konflikta, niti stika. Pogoji, da bi storilce odpeljali pred preiskovalnega sodnika, po besedah vrhovnega tožilstva niso bili izpolnjeni, vendar pa je policija – verjetno tudi zaradi medijske pozornosti – storilce drug dan pridržala. »Vse, kar delajo, je večinoma to, da kradejo, goljufajo, prekupčujejo z drogo, orožjem, ali hodijo s skupino otrok na beračenje,« je občan naštel tudi še kaj hujšega in ponovno opozoril, da kazni za prometne prekrške ne plačujejo. Policisti jih niti več ne ustavljajo. »Seveda je za civile povsem druga zgodba. Torej smo civili za državo drugorazredni,« je občan dejal, da se tako počutijo. »Cigani ne bi delali, samoumevno pa se jim zdi, da zahtevajo brezplačno zemljo in komunalno opremljenost,« je Ribničan opozoril na dvojna merila. »Če jaz ne bi pošiljal otroka v šolo, bi me kaznovali ali otroka celo vzeli,« je še dodal in poudaril, da za cigana to seveda ne velja. »Cigana nikoli ne boš prevaral, vedno bo on tebe. Poštene cigane lahko preštejem na prste ene roke,« je neznani občan povedal, da je nekoč zelo dobro poznal nekega poštenega cigana. Na Petrolu v Kočevju so mu drugi cigani ubili sina. »V kakšni državi živimo? Pred kamerami so mi ubili sina, morilec pa se prosto sprehaja po Kočevju,« je povedal pošteni cigan, ki je kasneje poklical na radijsko postajo.

Župan Ribnice je že lani avgusta dobival grožnje s smrtjo, kar je prijavil policiji

Že pred kakšnim letom smo pisali, da imajo v civilnih iniciativah Grosupljega, Ivančne Gorice, Novega mesta, Kočevja, Škocjana, Brežic in Šentjerneja dovolj. Na romsko problematiko in z njo povezana nerešena vprašanja opozarjajo že leta, a zgodi se bore malo. Dogajajo se vlomi, kraje, kurjenje, razgrajanje, teroriziranje okolice. Problematični Romi ostajajo nekaznovani, če nimajo premoženja, jim ga tudi država ne more vzeti.

Domačini se čudijo, zakaj država ne preveri izvora vsega premoženja, mnogi se namreč vozijo v novih in dragih avtomobilih. Vsemu navkljub še naprej dovolj dobro živijo s pomočjo socialnih transferjev – tako dobro, da se jim niti ne splača delati, kar priznavajo tudi sami. Romske družine imajo veliko otrok, da tako pridejo do še več denarja. Živijo zastonj, na tuji zemlji, ponekod si elektriko zagotovijo kar sami, s priklopom na bližnji daljnovod. Na črpalki si natočijo gorivo in ne plačajo. V trgovini si nakradejo hrane in potrebščin, bagatelne kraje se do določene vsote niti ne preganja. Zgodi se, da hrano pojedo že v trgovini, na poti ven pa še spotoma pljunejo v prodajalko. »Življenje blizu romskih vasi je brez rednega posredovanja policije nemogoče,« so nam povedali.

Po shodu v Ribnici za reševanje romske problematike je župan Samo Pogorelc lanskega avgusta prejel grožnjo s smrtjo. Grožnjo je prijavil policiji, državno tožilstvo je na okrajno sodišče v Kočevju vložilo obtožni predlog.

Ljudi najbolj boli to, da gre za dvojna merila

Ribnico in Kočevje je 22. avgusta lani obiskal notranji minister Boštjan Poklukar. Župana sta mu podrobno pojasnila vse težave, s katerimi se soočajo. V Kočevju so o svojih težavah z Romi govorili tudi podjetniki, ki so zaradi kriminalitete oškodovani tudi za zelo visoke vsote denarja. »V mestu je treba narediti red, vzpostaviti je treba zadostno prisotnost policije, da varnost ne bo pod vprašajem,« se je takrat strinjal tudi Poklukar. Slednji se je kasneje sestal tudi s pravosodno ministrico Andrejo Katič, ki je poudarila, da mora vsa zakonodaja veljati za vse enako in da se že pripravlja nekaj zakonodajnih sprememb, tudi prenova kazenske zakonodaje in zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj – želijo si predvsem hitrejših postopkov, je dejala. Je pa tudi izrazila mnenje, da sprememba zakonodaje zaradi romske problematike ni potrebna.

»Močno sem razočaran, ker sem slišal, da MNZ in pravosodje ugotavljata, da spremembe zakonodaje niso potrebne,« je izid sestanka komentiral kočevski podžupan. Napovedal je, da bodo prejemniki socialne pomoči še naprej neovirano delali prekrške in dobivali kazni, ki niso izvršljive. Še vedno se bodo Romi z več ovadbami in v čakanju na sodbo prosto sprehajali naokoli. »Očitno težave vidimo samo mi,« je bil jezen Gregor Košir. »Ljudi najbolj boli to, da gre za dvojna merila,« je dejal Jože Kapler, župan občine Škocjan. Na policijo in nekatere druge institucije smo se obrnili z vprašanji – tudi glede dvojnih meril – zaenkrat jih še nismo prejeli.

DZ končno potrdil dve pomembni spremembi zakonodaje

Jeseni 2022 je enajst županov jugovzhodne regije na DZ naslovilo pobudo za spremembo petih zakonov za reševanje romskih vprašanj. Država in politika se na problematiko nista odzvali, zato so župani spomladi 2023 zbirali podpise za spremembo zakonov. Skupaj z volivci so zbrali dovolj podpisov (ne le 5 tisoč, zbrali so kar 31 tisoč podpisov) za vložitev zakonodajne pobude. Predlagali so spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, spremembo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, spremembo zakona o urejanju trga dela in spremembo zakona o voznikih. Vendar pa predlogi v državnem zboru niso bili sprejeti.

Državni zbor je letos spomladi po več zavrnitvah končno potrdil dve pomembni spremembi zakonodaje – novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih ter novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. S potrjenimi spremembami zakonodaje se tako še ne ureja področje nekaznovanosti prekrškov niti plačevanja glob niti plačevanje storitev javnih gospodarskih družb. Je pa obiskovanje osnovne šole postalo pogoj za prejemanje otroških dodatkov in denarne socialne pomoči v denarni obliki.

Premier je županu Ribnice obljubil rešitve, nato pa so poslanci Svobode obstruirali sejo

Komisija za peticije je pred dnevi na nujni seji razpravljala o romskih vprašanjih in stopnjevanju nasilja posameznih Romov. Predlaganih sklepov na koncu komisija ni sprejela – zaradi obstrukcije poslancev Levice in Svobode namreč niso bili sklepčni. Pet članov iz vrst stranke SDS je tako sprejelo sklep, da bodo o sklepih odločali na korespondenčni seji. S sprejetimi sklepi bi vlado med drugim pozvali, naj v treh mesecih pripravi in v postopek vloži celovit zakonodajni paket ukrepov, ki ga je obljubila že leta 2023. Hkrati naj tudi pristopi k ukrepom, s katerimi bo zagotovila varnost ljudem. Poslanci Svobode in Levice so kot razlog obstrukcije pojasnili, da je pripisovanje krivde celotni romski skupnosti za dejanja, ki jih povzročijo posamezniki, neprimerno.

Napad na občana Šentjerneja, ki si upa spregovoriti o težavah pri sobivanju z Romi

O tem, da se nasilje le še stopnjuje, priča tudi zadnji dogodek – v noči na petek je namreč občana Šentjerneja sredi noči zbudil hrup in lajež psa. Ko je šel pogledati, kaj se dogaja, je opazil dva bežeča neznanca, eden od njiju ga je med begom močno in do krvi udaril po glavi. Občinski svetnik in predsednik Regijske civilne iniciative (RCI) za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec je na Facebooku zapisal, da gre za nedopustno dogajanje v jugovzhodni Sloveniji. Mesojedec je opozoril, da to ni več le lokalni incident, temveč simptom razkroja pravne države in popolne ignorantskosti institucij. »Seje, kjer bi se morale obravnavati tovrstne teme, se obstruirajo. Peticije, pozivi in prošnje ostajajo brez odgovora. Ljudje v Šentjerneju, kakor tudi drugod po Sloveniji, ne živijo več v varnem okolju,« je med drugim zapisal v pismu, ki ga je naslovil na odločevalce.