Ločitev ali izključitev Cerkve od države: Kaj se Slovenija lahko nauči od Češke?

V teh dneh, le nekaj mesecev po slovenskih, potekajo predsedniške volitve na Češkem. Pretekli petek in soboto je potekal prvi krog, drugi pa sledi konec meseca. To ni edina stvar, ki povezuje državi. Kot jo oče moderne, demokratične Češke Vaclav Havel dejal v predgovoru k slovenskem prevodu svojega eseja »Živeti v resnici«, je vez med Čehi in Slovenci, ob spregledu češkega bratstva s Slovaki, najtesnejša vez med dvema slovanskima narodoma. Resnično delimo pretežen del kulture, zgodovine in zgodovinske usode, od pomena reformacije za razvoj jezika in identitete, boja za samostojnost znotraj Habsburške monarhije, pa tudi zatiranja naroda, ki smo ga bili deležni v času komunističnega totalitarizma in osvoboditve, ki je sledila. Državi sta močno primerljivi tudi ekonomsko. Morda nekoliko pretirano, a ravno zaradi podobnih zgodovinski razmer ni daleč od resnice, da sta državi v točkah, kjer se razhajata, alternativna realnost ena drugi. Kjer je ena bolj uspešna, lahko, tako kot tekom dolge zgodovine odnosov med narodoma, druga najde navdih, da uspeh doseže tudi sama. Eden od zgledov, ki ga daje Češka za Slovenijo, je gotovo odnos do Cerkve ter poslušnost za politične ideje, ki ne izhajajo iz leve totalitarne dediščine. Nova slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki je bojda kandidirala na »liberalni« podlagi, je v svoji kampanji politične točke za zmago pridobila tudi s tem, da se je opredelila v prid obdavčitvi Cerkve v delih, kjer še ni obdavčena, kar bi med drugim močno poslabšalo osebne prihodke župnikov, ki morda celo v večini primerov ne dosegajo vsote minimalne plače. Kandidati, ki pri nas direktno zagovarjajo krščanske vrednote, kot je bil na lanskih volitvah Janez Cigler Kralj, pa so že vnaprej obsojeni na velik neuspeh. Pirc Musar je bila kljub agresivnem odnosu do cerkve izvoljena, četudi je pri nas dobri dve tretjini prebivalstva še vedno opredeljenih za katoličane, versko neopredeljeni (ateisti, agnostiki itd.) pa predstavljajo približno petino. Vpliv medijev in politična kultura se v zadnjih treh desetletjih pač nista dovolj oddaljili od mentalitete nestrpnega socializma.

Ateistična Češka premore večjo strpnost

Na Češkem, kjer je verska sestava ravno obratna in tudi za standarde sekulariziranega Zahoda radikalno razkristjanjena, kjer se največ petina prebivalstva opredeljuje s katerikoli religijo. Pa so kljub temu našli pot, ki je resnično liberalna, in ne zgolj nominalno, kot pri nas ... Članek je v celoti na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalno naročnino lahko sklenete spodaj ...