Lojze Peterle: Osebe in njihovi interesi so na žalost pomembnejši od dobrobiti Slovenije (2. del pogovora)

Z Lojzetom Peterletom, slovenskim evroposlancem in po novem tudi kandidatom za predsednika Evropskega parlamenta smo se v prvem delu intervjuja pogovarjali predvsem o problemih, s katerimi se sooča Evropska unija.

V drugem delu pa smo se osredotočili na slovensko notranjepolitično realnost, kot jo član NSi  vidi iz svoje bruseljske distance.

Gospod Peterle, kot poslanec EU ste nekoliko odmaknjeni od notranjepolitičnega dogajanja v Sloveniji. Kateri notranji problemi pa so iz Bruslja vendarle opazni?

Debata o osebah in njihovih interesih ter statusu je pri nas na žalost pomembnejša od tega, kar moramo skupaj narediti za Slovenijo in njeno prihodnost. To vidim kot največji problem. Rad se spominjam časov Demosa. Takrat, začenjši s predsednikom Pučnikom, nismo postavljali v ospredje imen in strank, ampak skupni cilj. Ker je bilo vsaj nekaj časa vse drugo podrejeno skupnemu cilju, smo tudi uspeli. Danes pa se govori o tem, kdo mora ali kdo ne sme biti.

Izgubil se je smisel za skupno dobro in to že predolgo traja. V Sloveniji  bo treba najti ljudi s politično odgovornostjo in definirati nacionalni program. Slovenska pomlad je zaenkrat šibka, mislim, da smo tudi pred generacijskim prelomom.

Že štiri vlade niso uspele narediti prepotrebnih reform. To kaže, da smo izgubili sposobnost za spremembe. Taktiziranje in parcialni interesi so daleč močnejši od skupnega interesa. Ko bomo to preobrnili, bo v Sloveniji drugače.

Slovenska pomlad je zaenkrat šibka, mislim, da smo tudi pred generacijskim prelomom.

Kako vidite razmere na desnici? Kaj menite, da bi morala spremeniti za morebitni uspeh na volitvah?

Opredeliti je treba skupni program in izbrati voditelje, ki bodo sposobni stopiti skupaj in ga uresničiti.

Prava politika je samo tista, ki je v pomoč in v dobro državljanom. Pomladni pristop, kot ga poznamo z začetka Demosa, gotovo ostaja najboljši navdih za tisto, kar se mora spremeniti. Desnica bo v Sloveniji morala definirati skupne cilje in nabrati ljudi, ki jih bodo lahko tudi izpeljali.

Mnogi vaši stranki NSi očitajo, da gradi politiko na distanciranju od Janeza Janše. Kako odgovarjate na te očitke? Se strinjate s predsednico Ljudmilo Novak, da NSi z SDS ne more sodelovati, dokler jo vodi Janša? Če da, kakšne razloge vidite za to?

Neka raziskava pa je pri volivcih pokazala veliko strinjanje z distanco. Mene distanca ne moti, če izhaja iz različnosti identitet. Stranka je za nekaj časa izpadla iz parlamenta, ker ni skrbela za svojo identiteto.

Ne vidim pa potrebe, da bi zaradi identitetne distance izgubljali energijo s komerkoli zaradi sporov. Glede trenutne napetosti bi predlagal krajši time out, sicer pa je ključna naloga stranke prepričati ljudi s programom iz demokrščanskih osnov, da bodo ljudje spet začutili tisto, kar bi Slovenijo lahko popeljalo naprej.

Ne želim, da bi odnos do SDS zameglil to osnovno idejo. Na naslednjih volitvah pričakujem lepo izboljšanje rezultata NSi, ne pa absolutne zmage krščanskih demokratov, zato je treba misliti na programski dialog že pred volitvami.

Zdi se, da je NSi z usmeritvijo v gospodarske teme nekoliko na stran potisnila družinsko politiko, kar je izkoristil Aleš Primc, ki s svojim gibanjem aktivno nagovarja prav volivce tradicionalnih družinskih vrednot. Vidite v tem grožnjo za izgubo volilne baze NSi?


Če držijo analize, ki jih jaz poznam, Aleš Primc ne nagovarja novih volivcev, ampak samo preliva volivce iz bazena, ki ga je nagovarjal že z referendumom. Tukaj sta podpornici njegovega gibanja SDS in NSi najbolj na udaru, kolikor jaz razumem, pa pri Janši pobere več kot pri Novi Sloveniji.

Želel bi si novega pojava na tej strani političnega pola, ki bi zmanjšal volilno abstinenco oziroma nagovoril nove volivce. Pozdravljam vsak napor, ki bi okrepil to pomladno stran.

Pred kratkim je veliko prahu dvignilo predvajanje filma Čudež življenja. Kako gledate na to afero?

Vsakomur bi predlagal, naj si najprej ogleda film in šele nato govori o njem. Sicer pa menim, da je splav tema, o kateri se pri nas ne pogovarjamo, ampak prevladujejo zgolj gesla.

Naprej nam lahko pomaga samo več občutka za dostojanstvo človeka, ki je v evropski listini temeljnih pravic zapisano na samem začetku.