Medtem v Siriji: konca vojne ni na obzorju

Meje "trdnjave Evrope" z dneva v dan prestopa na tisoče beguncev, a rešitev problema pri samem izvoru - v Siriji -  se vse bolj zapleta. 

Dogovor o iranskem jedrskem programu, ruske težnje po izboljšanju odnosov z Zahodom, pešanje moči al-Asadovih sil, odločnost ZDA za napredek v boju proti ISIS-u in turška pripravljenost za boljše sodelovanje z Američani so dogodki, ki so nakazovali luč na koncu predora reševanja konflikta v Siriji.

A zadeve so se hitro ponovno zapletle, odnosi med velesilami pa ohladili, piše the Economist.

Rusija in Iran sta obnovila zaveze po podpori Asadovem režimu, ki ga zalagata z vojaško opremo, rezervnimi deli, inštruktorji in strokovnjaki ter, kot trdijo nekateri, tudi z človeško silo. Rusija trdno stoji na stališču, da je sirski režim branik v globalnem boju proti terorizmu.

Američani z zavezniki po drugi strani vztrajajo, da sirijski vodja nosi preveliko odgovornost za vzpon ISIS-a in ima preveč krvi na rokah, da bi se ga lahko toleriralo. Njegov padec zahtevata tudi Turčija in Saudska Arabija.

Zahod sicer ne misli slediti bolj ali manj prikritim nameram Rusije, da v konflikt vplete svoje čete, je pa zato okrepil zračno podporo kurdskim silam v boju proti ISIS-u z vključitvijo britanskega in francoskega letalstva.

A kljub bombardiranju s strani zaveznikov ISIS trdno drži svoje pozicije.

Asadove sile medtem nizajo vojaške neuspehe. Tako so uporniki iz njihovih rok pred dnevi iztrgali pomembno letalsko bazo južno od Aleppa, drugega največjega sirskega mesta.

Padec Aleppa bi bil hud udarec za Asadov režim, vendar bi sprožil nov množičen begunski eksodus iz Sirije proti Evropi. V tem primeru bi "staro gospo" obiskali predvsem Asadovi privrženci, zaključuje The Economist.