Na Bledu hrup ušel z vajeti

12. 10. 2026 ob 10:37
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

V središču Bleda je proti koncu avgusta zvečer glasno donela glasba nekdanje Jugoslavije, na vrtu lokala naj bi plesali tudi kolo. Dogodek je šokiral domačine, po njihovih navedbah pa so se ob dogajanju začudeno ustavljali tudi številni tuji turisti. Domačini so klicali policijo, šele po drugem obisku patrulje pa se je po njihovih besedah glasba malce stišala. Kako imajo to urejeno v drugih turističnih mestih?

Proti koncu avgusta je na Bledu več domačinov poklicalo policijo – v poznih večernih urah je z vrta restavracije Al Fresco namreč (pre)glasno donela balkanska glasba. Kot so nam povedali, so se mnogi mimoidoči tujci ustavljali in čudili, še toliko bolj zgroženi pa so bili bližnji in tudi bolj oddaljeni stanovalci. »Glasna balkanska živa glasba, ki smo jo imeli možnost poslušati na balkonih – tako bližnji kot tudi oddaljeni stanovalci – je prav gotovo presegala raven hrupa v okolju.

Policisti so prejemali klice, se na klice tudi odzvali in šele po opozarjanju se je glasba stišala,« so povedali domačini, ki so o dogajanju obvestili tudi župana. Zanimalo jih je, ali je bila prireditev z živo glasbo prijavljena in ali je občina izdala soglasje oz. dovoljenje za podaljšano obratovanje lokala. Glasba je utihnila nekoliko pred 22.00, o tem se je prepričal tudi župan, ko se je vračal z občinskega praznika v Bohinju.

Omejitve hrupa tudi pred 22.00

Posebno dovoljenje občine za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pride v poštev predvsem pri javnih prireditvah z uporabo zvočnih naprav. Občina Bled ima za takšne primere posebno vlogo, prav tako pa prijavo uporabe zvočnih naprav na prireditvah, pri katerih posebno dovoljenje ni potrebno. Če pa gre za običajno obratovanje gostinskega lokala, ki uporablja zvočnike zunaj stavbe, se tak lokal po veljavni uredbi šteje za vir hrupa. Upravljavec mora zagotavljati, da hrup ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Pri takšnih lokalih se hrup ocenjuje med dejanskim obratovanjem zvočnih naprav, obremenitev pa je čezmerna, če ekvivalentna raven hrupa na katerem koli relevantnem mestu ocenjevanja preseže mejno vrednost za posamezno obdobje dneva. To velja tudi pred 22.00.

Ker za takšen gostinski lokal praviloma ni potrebno okoljevarstveno dovoljenje, se izpolnjevanje zahtev uredbe ugotavlja na podlagi strokovne ocene skladnosti. Zagotoviti jo mora upravljavec lokala, izdela pa jo lahko le oseba s pooblastilom za izvajanje obratovalnega monitoringa hrupa. Strokovna ocena mora med drugim vsebovati podatke o viru in njegovih tehničnih značilnostih, režimu obratovanja, relevantnih mejnih vrednostih ter obsegu in načinu izvajanja monitoringa. Upravljavec vira mora zagotoviti tudi prvo ocenjevanje hrupa po prvem zagonu novega vira oziroma po njegovi znatni spremembi ter nato obratovalni monitoring. Tega ni treba izvajati, če je iz meritev ali drugih podatkov razvidno, da vir na vseh mestih ocenjevanja povzroča najmanj 6 dBA nižje ravni hrupa od vseh zanj veljavnih mejnih ravni.

Policija lahko sicer zaradi prekomerno glasne, pogoste ali dolgotrajne uporabe zvočnih naprav, ki moti mir ali počitek ljudi, ukrepa tudi pred 22.00. Na Bledu je pri lokalih na stanovanjskih območjih redni obratovalni čas praviloma do 22.00, za poznejše obratovanje pa je potrebno pisno soglasje občine za podaljšani obratovalni čas. Takšno soglasje pa samo po sebi ne pomeni dovoljenja za preseganje dovoljenih ravni hrupa. Ali je glasba v dotičnem lokalu presegala dovoljene ravni hrupa, še ni znano.

Kako imajo to urejeno v drugih turističnih biserih?

V zgodovinskem jedru Dubrovnika velja poseben režim prav zaradi občutljivosti turističnega in kulturnega območja. Zaščita pred hrupom se izvaja dan in noč, mesto pa lahko brez predhodne najave nadzira uporabo zvočnih naprav; komunalni redar lahko odredi akustične meritve in tudi prepove uporabo vira hrupa. Za glasbo na zunanjih površinah gostinskih lokalov veljajo dodatne omejitve.

V zgodovinskem jedru je prepovedana uporaba elektroakustičnih naprav, uporaba akustičnih naprav z ojačitvijo pa je ob spoštovanju mejnih ravni hrupa dovoljena le med 18.00 in 23.30, v vrhuncu poletne sezone do 00.30. Za izvajanje žive ali reproducirane glasbe na zunanji površini je potrebno tudi predhodno dovoljenje mesta. Da pri tem ne ostajajo le pri predpisih, kaže nadzor iz leta 2022. Mestno redarstvo je s pooblaščenim merilcem med 21.30 in 22.30 preverjalo lokale in pri petih ugotovilo ravni med 65,9 in 79,2 decibela, ob dovoljeni meji 55 decibelov. Poleg denarnih kazni je bila za kršitelje predvidena tudi začasna, ob ponavljanju kršitev pa celo trajna izguba pravice do uporabe javne površine.

V Benetkah mestni red praviloma prepoveduje zunanje zvočne ojačevalnike, razen pri dovoljenih prireditvah. Na Trgu sv. Marka in v neposredni okolici je za glasno predvajanje glasbe oz. izvajanje glasbe potrebno predhodno dovoljenje. Pri dogodkih pa je dovoljenje potrebno že, če se uporablja sistem za ozvočenje na prostem – ne šele po neki določeni večerni uri. V Campo Santa Margherita denimo občina praviloma niti ne izdaja dovoljenj za preseganje običajnih omejitev, razen za dogodke, ki jih mestna oblast potrdi zaradi javnega interesa.

Na Hrvaškem so leta 2023 šli tudi neposredno proti glasbenemu žanru. Puljski župan Filip Zoričić je zavrnil koncert folk/turbofolk izvajalcev v mestni športni dvorani z obrazložitvijo, da takšna glasba ni primerna za javni prostor Pule in da mesto pripada drugemu »evropskemu, mediteranskemu, zahodnemu« identitetnemu prostoru. Hrvaška ministrica za kulturo je takrat zagovarjala stališče, da imajo mesta kot lastniki javnih prostorov pravico odločati, kakšne vsebine tam dovoljujejo. Spor je šel nato na sodišče; na prvi stopnji je uspel organizator, na drugi stopnji pa je sodišče odločilo v korist mesta – sicer iz čisto drugega razloga, ker organizator pravočasno ni plačal predujma. Je pa ena od izvajalk že nekaj tednov po »prepovedi« v Puli nastopila v zasebnem lokalu.

Blejski občinski prostorski načrt določa, da morajo biti za obstoječe in nove vire hrupa zagotovljeni ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa ter da mora upravljavec vira zagotavljati obratovalni monitoring. Izrecno določa tudi, da naprave, ki okolje čezmerno obremenjujejo s hrupom, ne smejo obratovati, dokler niso sanirane. Za gostinske lokale posebej določa, da je predvajanje žive ali mehanske glasbe na odprtih terasah in vrtovih dovoljeno pod pogoji iz uporabnega dovoljenja in ob upoštevanju stopnje varstva pred hrupom na območju lokala. Kaj glede zunanje glasbe določa uporabno dovoljenje za objekt na Ljubljanski cesti 26, za zdaj ni znano.

Lahko bi urejali, ne le dovoljevali

Primeri nekaterih drugih turističnih mest tako kažejo, da vprašanje ni zgolj, ali je glasba utihnila pred 22.00. Mesta, ki želijo posebej varovati kakovost bivanja in podobo najbolj izpostavljenih turističnih območij, uporabo zunanjega ozvočenja urejajo precej natančno – določajo, katere naprave so dovoljene, kdaj in pod kakšnimi pogoji se lahko uporabljajo, izvajajo meritve in ob kršitvah ukrepajo. Ali sedanji sistem na Bledu zagotavlja dovolj učinkovit nadzor nad hrupom v samem turističnem središču?